Verjetno sem že omenila, da obožujem skype. V dopoldnevih, ko lahko zaslišim glas iz Otoka. Pa še sliko za povrh.
Boardwalk Empire. Ženska nosi kamejo ogrlico. Lahko obožujem? Prosim?
Alkohol na kubike. Plesalo se je in pilo. Veliki žarometi avtomobilov. Vozički, ki imajo ogromna kolesa in se danes vračajo. Vsaj pri retro navdihnjenih mamicah. In to je bil tisti čas, ko so se pili koktejli in se je imelo nadvse luštne kozarce za šampanjec, če me spomin ne vara.
Gospod Steve Buscemi, za katerega sem prepričana, da so po njem ustvarili lik v risankah, ali pa je bil on ustvarjen po njem, na svojem suknjiču nosi rdeč nagelj.
Serijo pa še vedno puščam za drugič, saj sem prišla do sklepa, da je predolg del za danes.
Bela halja. Vaje v laboratorju. Uporaba požarnih stopnic. Tokrat iz preventivnih namenov, da vidimo, kje bomo mogli iti. Potem smo parodirali okoli šole, kot najhujši kemiki. Pa sploh nismo. Nad čimer je bila tudi naša asistentka oziroma, karkoli že je, popolnoma in vidno razočarana.
Definitivno je moj cilj delati doktorat iz kemije. Ja pa kaj še.
Kristalohidrati so bili segreti na vseh mogočih kopelih, ampak svojega dela pa nekako nismo opravljali najbolje. Začelo je pokat. Upsila.
Ohaljanje. Segrevanje. Tehtanje. Segrevanje. Ohlajanje. Tem pa je resnično v veselje tehtati prah, ki izgleda enako in kot sladkor v prahu.
Kos in pol pice. Študentski boni so tako obilen način prehranjevanja. Že vidim, zakaj tako podaljšujejo študentske statuse.
Moj konjiček je bel. Res belo bel. Ker mi ga je uspelo umiti. In sedaj ni več umazan in se ne da čečkati po njem. Ampak se bo svetil, ko se bo jutri prikazalo sonce, ker se je zmračilo prehitro, da bi videla končni rezultat.
Limone sem povnila v vrečke za led. In če uspe, bom vzorec kar patentirala. Ker bi bil res fin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar