petek, 22. oktober 2010

Spopad generacij

Bonus objava. Ker sem ravno v elementu in ker smo iz leta v leto prej doma, če kam gremo. Preveč utrujene in zaspane se ob mrazu, ki se zareže čez vse plasti oblačil do kože, hitro spokamo v avto. In uživamo v gretju.

Dogovorjene za impro ligo. Kud kiks. Bazen.
Zajček na roki. Kako blazno kulj štempilkica. Kar smo pogruntale šele pri svetlobi.


Sicer smo prvi del malce zamudle, ker smo prišle kasneje, kot se je začelo. Ampak je bilo vredno ogleda. Za ves smeh.
Surrealistični francoski film iz 60ih. Slovenski film. Dietni dokumentarec. Mesto dogajanja - rovi pod Kranjem. Škratek. Prijatelj. Poltergajst.
Prvi zmenek v Tržiču. V slačilnici. Rezervni igralec. Bergle. Tič v kletki.
Srakovlje. Vsevedni vaški posebnež. Poplavljena klet.
Ljubezen v cerkvi. Otroško sovražtvo. Vse se je razpletlo v gej scene. Zlomljena Kranjska.
Izločanje. Popravljalnica traktorjev. Šef. Vajenec. Bik. Smeh. Ta je bila definitivno ena boljših. Sploh s tem izločanjem, ko so mogli nadomestiti osebe in pri zadnji sem se že krohotala.
Ugani kdo. Luzer. In se ju ni slišalo, zadnjih scen.
Drugače pa sta bila potem Slon in Sadež. Eden od njiju je povezoval. Ampak lažje je poslušati njune šale kot njuno glasbo, zato smo se po hitrem postopku pobrale.

Lutanje po Kranju. Mrtvo praznem. Samo avto se je peljal, kateremu smo se umaknile za stebre in škarpe, ker pač vožnja ni prilagojena, kadar štirje tipi sedijo v njem. Predstavljajte si.
Prvotno smo hotele iti pogledat, če imajo kostanj pa smo s temo zašle na študentske bone. In ne vem kako nam je uspelo, a pristale smo v McDonaldsu na pozni večerji in izkoriščale bone. Ker jih lahko. Pa čeprav sem rekla, da imam hrane za danes čez glavo. Že parkrat.
Po zajetnem zalogaju hrane, ki je vseboval vse nezdravo in neprimerno, smo končale doma. V toplem zavetju hiš.

Owl City - Vanilla Twilight


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...