Po celodnevnem šrafanju in sestavljanju sem bila precej naspidirana.
Karlo. Izdaja čiste črnine. Resnično je črn s celotnim spektrom barvastih lučk, ki prosevajo iz notranjosti.
Počasi in postopoma je dobival vse nove dele. Poti povezane s kabli in dovolj prostora za pretok zraka. Mogoče je bilo pri čem potrebno malce pomoči, ampak vse ostalo sem postorila sama.
Kako kulj sem?
Barvaste niso samo lučke. Sedaj imamo prav pisane stene povsod. Modra. Zelena. Oranžna. Črn detajl. Dokler ne zmanjka barv.
Pečenica in zelje. Ne morem verjeti, ampak kakšen dan ali dva nazaj sem si to blazno zaželela jesti za kosilo. In smo jih dobili dostavljene, skupaj z gromozansko količino limon.
Raztresam misli po ekranu. A ni zabaven stavek, poved, kakorkoli. Slovnica ni ravno moja vrlina.
In če bi snemali ljudi, ko tipkajo in se zazirajo v napisane besede, to bi bila čista komedija ponekod. Nagibanje glave in dviganje pogleda, ki se usmerja, daleč stran je nekaj povsem običajnega. Vsaj kar se mene tiče. Prav zabavno je, ko to zapazim in mi postane vse skupaj blazno zabavno.
Če ne gre Mohamed h gori, bo pa gora prišla k Mohamedu. Zaradi zatopljenosti v delo, sem izgubila občutek za čas in bila odsotna od dosegljivosti na mobitel.
Zanimivo pa je prebirati kje smo se potikali pred letom ali dvema. Kje smo končali in kaj sem zapisala.
Inna - Hot
Ni komentarjev:
Objavite komentar