petek, 8. oktober 2010

Počesana trava

Kaj je s tem takoimenovanim retro stilom, da nosi v sebi tak prvinski čar. Da se vedno znova vračamo k stvarem, ki so po svoje že zastarale. Ampak zdi, se da se v njih skriva del magičnosti, ki jo sodobna tehnologija ne pozna. Vse se zdi narejeno s kančkom ustvarjalnosti, z malce ljubezni in kančkom lepote.
Nekako je vsem tistim, ki se nam dozdeva, da smo končali v napačnem stoletju, to vračanje nazaj prav pisano na kožo. In takšnih ljudi je več in več. Ali pa vsaj tako izgleda.


Luna ima tako prikupno in ljubko embalažo. Veliko iiii-jev in ooo-jev spuščam, ko med vsemi dolgočasnimi Prili in Persili zagledam Luno. Pikčasta embalaža za odstrenjevalec madežev - zmaga.

Jabolka. Hruške. Vse padlo iz dreve. Vse malce gnito.
Najbolj priročna zadevščina pri vsem tem grabljenju in prevažanju s "šajtrgo" je zamašen nos. Kompost zna biti včasih neprijetna izkušnja kar se vonjav tiče.
Pobrala sem preveč jabolk. Odvozila parkrat do vrha napolnjeno samokolnico, ki je poskakovala ob vseh ovirah. Kuža pa mi je kot senčica sledil sem ter tja.
Prav zabavala sva se ob sončnem dnveu, ki so ga prekrili oblaki.


Gasilci. Policaji. Reševalci. Pred Qulandijo.
Vse je utripalo. Vsi so kazali svoje najboljše stvari. In z veseljem na dolgo in široko razlagali, če si jih kaj vprašal.

Lazanja.
Skype je tako blazno zabaven. Prenaša živo sliko in nezavedne pogovore. Okence pa ritmično utripa. Kul.


Črnušček je moral pozirati, ker sem se sama blazno zabavala pri klikanju na sprožilec. Pa tako fino rožico je imel za vratom. Ampak nekako je problem s fotografiranjem popolnoma črnega psa.
Zaspala sem pod toplo odejo. Podaljšan vikend je prepričal moje misli, da je sobota. Pa ni.

Esmée Denters - As

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...