petek, 22. oktober 2010

Zbilje

Vsi imajo tako blazno potrebo po glasnem razpravljanju kaj bodo delali med počitnicami. Jaz pa samo - kaj!? Počitnice? Kakšne počitnice?
Medtem, ko bodo vsi poležavlai in seštevali preostanke dni, ki jih lahko še uživajo, bom jaz pridno obiskovala predavanja. In uživala v zmanjšani gneči povsod. Vsaj predidevam lahko v tej smeri.


V pižami sem hodila po hiši, saj sem imela namen še malce spati. Oznaka sedem spredaj je čisto prezgodaj, čeprav se je nagibala na osem. Kaj, vsaj lahko izkoriščam prost petek. In sem ga. Dokler ni začel zvoniti telefon.


Izlet v Zbilje.
Na sončen jesenski dan. Tako preprosto je uživati zadnje dni v tem prijetnem jesenskem soncu. Čisto preprosto.
Uživati v čarobnosti, ki jo povzorča padajoče listo. In v dihjemajočih barvah. Sreča je sila preprosta.


Čaj. Črni ribez. Nekaj sadnega. Palačinke s nutello, kokosom in mandeljni. Nekaj sivnega.


Pike pikice. Spet sem bila v pikicah. Letos sem povsem nora nanje. Resnično nora. Blazno so mi simpatične.

Labod pri labodu. Med racami. Gosko. In črnimi na vodi lebdečimi bitji. Črne kokoške, za katere sicer pojma nimam kako se jim dejansko reče. To so tiste, ki jih najdete tudi na Bledu in kar naenkrat izginejo iz vidnega polja, ko se potopijo. Potem pa čakaš in čakaš in čakaš in ugotoviš, da so prišle na površje popolnoma suha nekaj metrov od tam, kjer so se potopile.


Lahko rečem, da so labodi prav svilnati. Danes sem imela priložnost enega malce počohati, ki se je pasel na travniku ob dodatkih koruze. Kruze ja.


Sinhrono Labodje jezero. To pa je tudi nekaj za videti. Kako usklajeno, kako naenkrat premikajo svoje glave. Kako z neverjetno eleganco drsijo po gladini vode.


In kakšna borba nastane, ko pride do hrane. Pravi boj. Vsi se nekaj kljuvajo. Vsi se podijo proč. Vsi se potaplajo. En sam pljusk nastane. In kako žvobodra, ko jejo travo, ki ostane na površju.


Ja, res lahko sediš ure in ure ter opazuješ vsa ta plavajoča bitja, medtem ko te greje sonček. Prav prijeten izlet na petek je bil. Čeprav se na petek ne začenja potovanj. Kje sem to slišala?


Spopad generacij. Pa grem firbcati impro ligo.


Aja, kako je bilo včeraj. Pa v redu. Pila sem en osupljiv koktejl imenovan Jagermaister Fresh. Drugače pa ljudi veliko. Pijače veliko. Muske veliko. Pa tudi plesalo se je precej. Ampak DJ-ju je uspelo naresti čudne remixe že zmiksanih pesmi. Am, ja? Res čudne. Bilo je kul.
To naše študentsko življenje.


Flo Rida feat. David Guetta - Club Can't Handle Me


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...