Pa še mrzlo je.
Hodim na faks, ki ga sploh ni.
Moram povedati, da sem navdušena nad kolegialnostjo našega razreda/oddelka. Nekako smo enkrat za spremembo vsi enotni in ne puščamo nikogar za seboj.
Če pa profesorja za risanje ni bilo eno uro, pa smo se odločili, da bomo vse skupaj prevzeli v svoje roke. Meni je prav.
Dostavila sem ključek. In sebe domov ob dokaj zgodnji uri. Skupaj s sendviči iz Gušta.
Skratka, komaj se vidim čez nalogo. In iz minute v minuto najdem kakšno stvar več. Saj se ne pritožujem, samo delim nepotrebne informacije.
Kot dejstvo, da nas je že 7 milijard. Delim jih naprej, ko so mi bile povedane.
Movie night smo imeli pri puncah iz Amerike.
Nekaj iger, klepeta in en film.
The Notebook. Ja, točno ta o katerem ves čas govorim. Število ogledov iz moje strani je nekako že malo pretirano bi lahko rekli. Ampak obožujem vse v tem filmu. In lahko bi ga še ogromnokrat pogledala.
Prevoz domov je super, ko v zameno dobiš klepet.
In ko avto postoji na dvorišču, da se debata razvije do konca, je večer super.
Potem pa proti domu...
Ne razumem, vsak dan sem bolj izčrpana. Kam to pelje?
Ni komentarjev:
Objavite komentar