sobota, 5. november 2011

Valencija

Naše popotovanje se je začelo že z izbiro destinacije nekje v vročih poletnih dneh. Ampak stvari so nanesle tako, da se čas takrat ni izšel in smo malce prestavile načrtovano. Na podaljšan vikend ali šolske krompirjeve počitnice.
Španija. Zasluga gre predvsem poceni letalskim vozovnicam. Vmesni let je stal toliko kot povratna vožnja z avtobusom do Ljubljane. Hecno.
Ker se datumi ne skladajo vedno smo namesto enega samega mesta prišle do obiska dveh.
Torej. Dva mesta. Trije leti. Pet deklet.


Še nikoli prej nisem stopila na letalo. Tako, da sem se precejšen del časa tresla od strahu in vzhičenosti.
Komaj pripravljena na očitno.
Končni izkupiček. Sem preživela. In imeli smo srečo z vremenom tako, da se je dosti hud razgled izrisal.


Nobena še dolgo po pristanku na tla ni dojela, da smo dejansko prispele v Španijo. In to tako hitro.
In preprosto. Niti na letališču nismo imele večjih komplikacij, razno tega da se je vsebina moje denarnice razletela po tleh, ko nekako nisem mogla nič zadržati v lastnih rokah.


Prvi dan Valencije
Metro. Kovčki. Potovalke. In me v mestu, ki nam je bilo popolnoma tuje.
Zanimivo je, da so hiše v precej peščenih barvah in večinoma izgledajo pozidane. Vsaj v tistem predelu, kjer smo lutali naokoli.
Stanovanje/apartma, ki smo ga imele je bilo veliko in prav luštno. Pa še po svoje smo si hitro vse preuredile.


Tapas. Prigrizki po špansko. Zelo značilno. Zelo kulj.
Verjetno so v Španiji samo jedli. In razen dveh McCheesov v McDonaldsu je bila vse ostalo španska hrana. Ampak še te dva sledita potem v Sevilli.
Saj bi povedala kaj vse smo jedli pa si niti imen nisem kaj dobro zapolnila. Neke krompirčke z olioli omakami in kruhke s česnom in olivnim oljem. Piščančjo polpeto in take stvari.
Seveda, da ne pozabim na krompir v kosih, ocvrta jajca in pršut. Vse skupaj postreženo z obilico smeha. Z naše strani.
Voda pa je ustekleničena.

Dejstvo. V Španiji je ogromno Irish Pubov in Bulmers je kul.
Torej. V Španiji pijem pivo in jem šparglje. To se je verjetno znašlo še med zapiski. Ki smo jih pridno ustvarjale.


Drugi dan Valencije.
Po domačem zajtrku Ciudad de las artes y las ciencias. Skratka prostor z muzeji in akvarijem. Velikim akvarijem.


Navdušena sem bila. A povem kaj sem videla? No, videla sem pingvine, bele kite, delfine, mrože, morske pse, morske leve, nemo ribo, doris ribo in sto tisoč drugih rib, rakce, morske zvezde, morske kumare, skate, hudega potapljača in luštnega modela v usnjeni jakni. Hehe.
Po vsem tem pa uživala na sončku v parku. Med ležanjem v travi.


Tudi kosilo smo si kar same skuhale. Čisto preproste makarone.
In tu naprej se začne večer. Z limetami in vsem kar pride zraven.
In če smo se izgubljale, to ni bilo nič nenavadnega.


Tretji dan Valencije.
Dan se je začel precej deževno. Ampak smo se vseeno podale v svet z dežniki in palerino. Ter zanimivo končale v nečem kar je izgledalo kot strašno premajhen prostor za lokal. Mislim, da je bil tudi to irish pub. Če se ne motim. In pridno sem srkala té rojo. Rdeči čaj.
Potikale smo se po mestnem jedru. Po razmočenih poteh. In izpod dežnika zrle na znamenitosti visoko v zraku.


In to se je zavleklo v ves dan. Z dežjem obdan. Malo je bilo tudi šopinga. Hrana je bila španska. Riba.
Iskale smo tarto de quesso. Kar je čiskejk oziroma skutina torta. Ampak nam ni uspelo in se je bilo potrebno priznati poraz ter iti na približek v Starbucks. Kaj se je tam pletlo, raje ne sprašujte. Živi prenos, ki je vključeval veliko strmenja in opravljanja.
Končale v irish pubu. Presenetljivo? Sploh ne.
In prigrizkih ob belem sladkem vinu. Prav fino se nam je zdelo.


Četrti dan in zadnji dan Valencije
Churrosi z vročo čokolado za zajtrk. Saj vem, smo si privoščile. Ni kaj.
Bila je nedelja in vse kar je bilo zares odprto so bili muzeji. In še zastonj.


Ampak lepega sončnega dne ni bilo za proč vreči in smo se razdelili. Nisem bila za muzeje. In nisem za španske umetnike. Nekako me ne pritegnejo.
Potep po mestu naokoli. Z veliko fotošutinga. In edino informacijo, kjer ti povejo, da je čisto vse zaprto.
Rdeč nagelj. Dvorjenje matadorju. Prepevanje slovenskih pesmi. Gorska roža.
Uspelo nama je sestaviti skupaj skoraj celotno pesem.

Vsak balkon rabi rožo.
Nekatere izjave so bile prav legendarne.


Našo bivanje se je počasi izteklo. Kar se Valencije tiče in sledilo je le še pakiranje in spanje na letališču.

PS. Vse dni se nam je prepevala: The Vaccines - Wetsuit

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...