sobota, 1. marec 2014

Nisem pikapolonica

Miška. Minnie miška sem bila.
Tako malo navihana in sladkosneda. Takšna, ki se prehranjuje s krofi, bobi.


Presenečena sem bila samo nad tem, da sta bili obe mami prepričani, da sem bila pikapolonica. Ker sem imela pikice na majčki.
Kako?
Saj sem imela tudi ušeska in brkice ter pobarvan nosek.

Šokirana.
Skoraj tako kot sem bila ob zadnjem skoku Petra Prevca. Morala sem si vzeti malo časa, ker danes mi to sploh ni šlo v račun. Kako?
Kako za vraga so nas Nemci prehiteli. Kako smo končali na četrtem mestu in kaj se je zgodilo?
Šla sem samo pod tuš in si sprati živahno miško iz obraza, ker me je potrlo.
Ne znam si razložiti zakaj, ampak vse skupaj mi je "dol padlo". Čisto.

V sredo sem bila že zjutraj sama na čaju, ker je bilo zanj še prezgodaj.
Da sva dorekli. Toliko sva se dogovarjali, da se je v zadnjem momentu vse spremenilo. Zaradi ene poteze in enega dobrega izhodišča.
Popoldne pa sem precej po nesreči odkrila, da so smučarski skoki na sporedu. In izkazalo se je za super odkritje, saj si je Prevc pridobil srebro.


Če sem imela sredo prosto, sem bila zato v četrtek zopet zjutraj v Trzinu. Da sem poslušala ena zanimiva predavanja o zgodbah. O znamčenju in o marmeladi. Taka res luštna, a obenem zelo naporna predavanja. Predvsem zaradi vzdrževanja koncentracije skozi štiri ure. Včasih preprosto pade.

In sem ilustrirala. Četrtek je minil, prav tako petek.
Izgubljala sem se med zajci, ki so se namnožili in med mački s škorenjci.


In danes je tu sobota, ko sem ulovila tistih nekaj sončnih žarkov med enim in drugim dežjem. Ko sem bila mala miška v pikčasti, rdeči oblek in z ušeski.
Danes so odigrali Dinozavra še dvakrat, ampak sem mu morala dati prostor, da je sam zadihal. Da je živel brez mene.

Nina Pušlar - Najlepši spomin



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...