Ne glede na to kolikokrat ponovim, bo še vedno zvenelo nerealno.
Ko noč zaspi. Bog si ga vedi, kje je padla ideja za tak naslov.
Vse mi gre narobe. Blazno narobe.
Lahko bi to pol ure prej spisala in bi bilo vse super in prav. Ne, eno uro nazaj.
Sedaj sem pa samo 'mess'. Slovenski prevod zmešnjava, nered ne paše tukaj. V angleščini je stavek "I'm a mess" boljši. Zajame vse.
Če je tako razbito, da sem se sesedla. V sobo pa se je čisto potihem prikradel moj kuža in glavo položil na moje noge ter samo bil tam. Kako neprecenljivo je doživeti kaj takšnega.
Čeprav si tudi želim, da bi lahko v roke prijela telefon in zmotila koga v ritmu življenja. Pa je telefon nekje daleč. In bojim se časa. Ki ga nima nihče.
Kako obupano človek zveni, ko reče, da sam s seboj igra remi.
Domač malinovec izgleda obetavno. Kokosovo pecivo je bilo super. Češnjeva pita pa je polom. Vse kaže na to.
Skratka. Vesela novica. Danes je dan, ko blogam že tri polna leta. Ja, 3 leta.
Sliši se grozno veliko. Saj še sama ne morem verjeti. Ni več tako, kot bi ravno včeraj začela. Je pa še vedno živo.
Mislim, nikoli si nisem mislila, da bi pri takšni stvari vztrajala tako dolgo. In še bom.
Pisanje bloga je grenko-sladko. Je moja osebna zbirka vsega. Je življenjsko. Je vsakdanje. Je zbirka informacij. Je malo o filmih. Malo o kuhanju. Z nekaj fotografijami. Začinjeno s ščepcem vsega. Vsega mojega.
Je ironično, ker je zasebno, ampak javno. Je hecno, ker pišem zase prebere pa vsak. Je nenavadno, ker si nikoli ne predstavljam, kakšne posledice bodo napisane besede pustile, saj bere marsikdo. Je neobičajno, ko mi kdo reče, da to bere. Četudi vem.
Skratka je vse in ni v resnici čisto nič.
In nekoč bom hranila te zapiske v natisnjeni obliki.
Skratka, hura za tri leta.
Mogoče je to še vedno moja strast, ki jo ne bom priznala na glas. Pisanje.
Mogoče sem lahko ponosna, da rečem - da blogam.
Skratka - jaz pišem blog! Toliko, da veste.
Tako sebi kot mojim soblogerjem želim še veliko uspešnih objav. In gremo s polno paro naprej v svet dogodivščin.
2 komentarja:
Čestitam!! :) Verjamem, da ti bo zanimivo brat te zapise čez ene par deset let - res lep spomin. :)
Pa še veliko kuharskih, umetniških, heripotterjevskih (me prav zanima, kaj se kuha;), ameriških, 'naravnih', razmišljajočih ... pa 'kaj jaz vem kakšnih objav še' ti želim!! :))
O hvala. :)
To pa tud sama verjamem, ker že zdaj je.
Čeprav vseh drugih bo še veliko edino za heripoterjevske bomo videli, ker ni več veliko ostalo. :S
Ampak hvala še enkrat :D
Objavite komentar