Vsebnost vlage in lepila

Budilka zjutraj je nekaj na kaj sem že skoraj pozabila. Dokler me ni zjutraj zares zbudila. Po enem dremežu in enem prepričevanju, da imam na voljo še dve minute. Ja, tako potekajo jutra, ne samo pri meni.

Kolokvij. Človek bi si rekel, kaj mi je bilo tega treba. Čakati. Sedeti na klopi, ko vsi posegajo po zapiskih, sprašujejo še zadnja vprašanja.
Ampak danes mi je uspelo. Danes sem se v drugem poskusu izmotala. S pozitivno.
Še jutri se moram na izpitu. Pa bo še nekaj. Potem pa se zakopljem v drugo goro zapiskov, saj že vse skrbi, ko me že dolgo niso videli na faksu.
Kaj takšnega.

Kako nekaj klikov naredi vidno spremembo.
Mogoče bom pa zares začela urejati fotografije, samo se jih nabere toliko, da človeka malo mine.


Sicer kdaj je bilo bolje? V srednjem veku? V času vojn? Sedaj?
Povsod je polno spletk. Polno zahrbtnosti. Bojev za oblast. Razkazovanje moči.
Kdaj?

Netopirju ali dvema zunaj precej dogaja. Mečeta malo črno senco, vsake toliko.

Gal Gjurin - Čas bo na moji strani