Zunaj na klopci sedim z računalnikom pred mano in Ronom na moji desni, ki spi. Sedaj je bilo malce tekanja po vrtu gor in dol. Igranje z žogico. Piskajoča igrača.
Prej je nekako padel iz klopce, ko se je preveč obračal, ampak ni bilo kaj hujšega saj je samo malce iz blazine zdrsnil. Ron to.
Drugače pa je danes zalajal. Na eno počeno žogo. Tako, da moj kuža zna tudi že lajati. Neverjeten je. Sicer pa se zna tudi potuhnit, če kaj narobe naredi - se spravi grizt mojo nogo ali kaj podobnega.
Nekako smo mu ogradili vrt tako, da nima dostopa do ceste ampak še vedno velik prostor za gibanje. Ugotavljamo, da mu je prav fino.
V šolo sem šla danes malce pozneje, saj se mi res ni dalo na telovadbo, ampak mislim, da drugače nisem nikoli manjkala.
Potem pa se kar nisem mogla vklopit v družbo in sem se raje zadrževala sama zase. Vse je bilo tako čudno. In kar nenadoma iz neznano kje in iz neznanih razlogov je prišla slaba volja in bila sem kot zombi.
Od mame in ata pa sva oba z Ronom dobila darila za moj jutrišni rojstni dan (on bo star 2 meseca).
Ko spi spušča zvoke, kot če bi piskal na trobentico. Katere asociacije (smeh).
Zablujena generacija - Super boy
Ni komentarjev:
Objavite komentar