Dan mrtvih

Dan obiskovanja grobov. Iz napačnih razlogov. Da lahko jamraš in se močno pritožuješ nad gnečo in ljudmi. Da moraš odriniti najmanj dva človeka za vsako vsak grob do katerega se moraš dokopati in je ta vedno na sredini. Da lahko hitro preveriš, če je sosed prinesel več sveč in večjo ikebano in se zasekiraš do naslednjega leta. In da pogledaš, če imajo ljudje, ki jih vidiš zgolj in samo za prvega novembra kaj novega na sebi ali kaj kil manj.
Kako butast je ta "praznik". Zgolj in samo, da zbija ego povprečnega Slovenca, ki se bolj kot z lastnimi zadevami ubada s sosedovimi. Tipično slovensko.


In potem se sprehajaš med vsemi temi nagrobnimi kamni in nekaterimi spomeniki in se sprašuješ 'zakaj za vraga si že spet tukaj?'. Ampak tako je, tako je vsako leto. In vsako leto pridem do sklepa, da je Strupi blazno zanimiv priimek in da mi je ta umrla oseba še najboljša od vseh ostalih nepoznanih ljudi.

Poberem nageljček, ki ni bil dovolj dober za šopek s tal in nadaljujem svojo pot po novopoloženi tlakovani poti proti izhodu.
Ker vem, da me za trenutek preden se zavedam stvari okoli sebe, spomni na osebo, ki trenutno uživa na drugem koncu Evrope s pogledom na lepoto irske pokrajine.


Vsak Slovenec v provprečju prižge 6 sveč na leto in še to veliko večino ravno na današnji dan. Ja blazno 'varčni' smo. In ravno včeraj so se na veliko hvalili po radiu, da smo Slovenci precej varčen narod. Ja, to bo to.

Kdaj je minil oktober. Kdaj sem obrnila koledar. Monetova dama s senčnikom. To so bili njegovi večkrat naslikani motivi. Oh, impresionisti. Oh, Musée d'Orsay. Pariz, ta slavni, čarobni Pariz.
Medtem, ko sem prepevala 'Slovenija, od kod lepote tvoje' preden smo štartali. In od neznano kje sem potegnila delčke besedila. Ker sem jo ravno slišala po televizijskem sprejemniku. Mislim, da so jo celo prepevali 'slavni' stanovalci.


Opekla sem si jezik s pico. Posledice se čutijo trenutno. Pila sem čaj. Pekla sem mafine. Pekla sem testo za mafine v modelčkih za brownije. Igrala sem se s črkami in čačkami.
Pripravljala sem presenečenje za jutri. Ker jutri se moramo spet vrniti na faks in podobne zadeve. Konec je tega raztegnenjega vikenda, ko sem si še četrtek vzela frej.
Sploh ne vem, ali bi morala kaj narediti ali lahko še zabušavam. Prav ne da se mi. In bi zabušavala dokler se bo dalo.


Ni bilo večernega sprehoda do pokopališča, ko smo prišli gledat lučke. Očitno smo že prerasli to, pa še kuža je šel z nami na obisk. Oh, Ron.
Ko sem že pri tem, naslednji del HP prihaja v kino. Se že veselim. In še vedno ostajam pri predzadnji knjigi. Malce bom morala pohiteti.

Britney Spears - Stronger