Sedaj imam mizo 21. Sestavila sem tisto, kar je bilo na skici z vsemi mufi in primeži in podobnomi zadevami, za katere nisem imela pojma sicer. In potem je kislina zreagirala z lističem magnezija in ni mi bilo potrebno še enkrat ponoviti vaje. En velik jeej zame.
Odmerila sem vse temperature in pobrisala vse epruete ter šla računat.
In to je bilo konec dneva danes. No skoraj. En kratek skok v Zaro, H&M in Mass, ampak to zgolj na poti do vlaka. Ker je šoping odpadel.
In ker sem se po teh trgovinah sprehajala popolnoma nejevoljno in si predstavljala kaj bi vse nase vlekla, če bi imela 'pravo' družbo.
Niso vsi preživljali uric po šoli na Čopovi. Niso vsi poizkusili pol H&M-ja in imeli na sebi najbolj nenavadne stvari. In ni z vsemi toliko smeha, ko se zapreš v garderobo in se smejiš samemu sebi in tvojemu sosedu. Ne, niso vsi za to.
Ker se vsem zdi šoping ena blazno resna zadeva v kateri je prostora samo za stvari, ki jih rabimo. Kjer moraš imeti denar, da se lahko spraviš v trgovino. In kjer je glavni cilj nase spraviti zgolj in samo uporabne stvari.
Šoping kot ga jaz poznam, ni tak.
Nič štipendije za Kajo. Ah... Dva meseca so potrebovali, da so se zjasnili, da je zopet tistih par € preveč. Butasto.
Originalen komentar. Po soncu vedno posije dež.
Ni komentarjev:
Objavite komentar