petek, 19. november 2010

Gremo mi po svoje

Čisto razumem, zakaj so Miu Miu čevlji s široko peto postali takšen hit to poletje. Bersha ima 'sfejkano' zadevščino in moram priznati, da so mi všeč. Res.
Poleg tega sem pa v Zari zagledala prikupen plašček/ogrinjalo takoimenovani 'cape', ki je prikupen in čudovit z veliko kapuco. Kdaj so miklavževi in decemberski popusti?
In potem sem vsa srečna odskakljala iz trgovine, čeprav je bila naložba v eno sivo majčko z veliko pisano sovico na škotski način. Pa je tudi to veliko.
In v H&Mju imajo en tak plašček, ki je neverjetno mehak in bi ga kar odnesla domov. Samo zaradi mehkobe.

Ne vem ali se je vse blazno podražilo letos ali pa se mi vse zdi drago. Lani ni bilo tako.
Vse cene so nekam nabili in jih še vedno nabijajo. Vse se mi zdi pretirano drago in če preračunam v vrednost naših bivših tolarjev, potem me pa vrže na tla. Takrat si niti predstavljali ne bi, da bi dali toliko denarja za posamezno stvar in je bilo 1000sit pravo malo bogastvo.

Gremo mi po svoje. Dober slovenski film. Sicer je otroška igra vedno tista, ki pri določenih prispeva malce nezaželjen priokus, pa vseeno. Brez Zrneca ne bi bilo nič. On je ravno tisti ščepec, ki popravi okus in doda zanimiv prizvok, čeprav je njegov lik malce zagrenjen. Ampak kot je že napovednik vse opisal, tako tudi je. In že zaradi osupljivih lokacij, ki jih ponuja naša čudovita mala državica je vse skupaj nekaj vredno.
Ja bili smo taborniki. Včasih. Se neuspešno učili vozlov, nikoli nismo poskušali prižgati ognja, ampak imeli smo se fino. Tudi na taborjenju ob Soči, ki je bila ledeno mrzla. In proga preživetja. Pa tisti zvarki, ki smo jih morali piti. Fuj. Častna taborniška.

Imam črn črn puding. Grozljivo.
Pa še dober ni bil. Mislim navaden čokoladni je veliko boljši.
Rolade pa morajo biti z vanilijo. Ja.

Nika Manevski - Vsak po svoje


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...