Preddvor

Ne vem zakaj ampak od vsakega vedno pričakujem, da se bo prikazal ob času ali pa vsaj prej kot naj bi se. Mogoče je to zaradi tega, ker sem sama povsod pol ure prej ali pa vsaj 5 minut.
Ampak ne.


Bil je super izlet v neznano. Z Ireno v Preddvor.
Smer se je določala na licu mesta in z nekaj začetniške treme nama je uspelo zvoziti vso pot brez problemov. In odštejmo zgublanje na poti, ker se to lahko zgodi tudi z garminom. Z Berto.


Ni bil sončni sobotni dan, je bil pa vsaj lep. Jezero je še vedno tam ali pa že spet, ker naj bi vmes poniknilo. Rib ni bilo videti, čeprav je bila voda kristalno čista in ledeno mrzla. Sva preizkušali ampak samo ob namakanju rok.


Okoli jezer-čka je tako preprosto priti, ker je samo en kratek sprehod. Ni promenada kot pri Zbiljah in ni velik krog kot na Bledu. Pač pa špancir naokoli.


Fejk gorenjski helikopterčki. Ker niso v vrtincu padali. Lesena otroška igrala z plastično hišico. Gostje, ki so prihajali na poroko, midve pa sva v zavetju čakali, da jih bova napadli in slikali.
Sonce se je prav sramežljivo kazalo in za nekaj dolgih minut razprostrlo svoje žarke nad bližnje hribe in gore. Ves svet se je zdel še bližje.

Smukali sva se naokoli in jedli Milkine srčke, ker sva bili dva velika srčka. Še posebno jaz z velikanskim, smejočim se, roza na mojem puloverju.
Pa sta prišla ženin in nevesta in objela majceno deklico, ki je pred tem radovedno opazovala račke na jezeru in v rokah držala igračko ježka.
Tudi jaz sem bila nekoč majhna punčka na poroki svojih staršev prav na istem kraju ob drugem letnem času. Ko je bilo vse v razcvetu.


Grajski drevored, kjer ženin nese nevesto skozi. In moje filozofiranje na dolgo in široko. V trenutku se znam zgubiti.

Pa sva se napokali nazaj v avto in odrinili novim dogodivščinam naproti. Proti soncu. In Srakovljam. Ker se ji je zdelo to blazno zabavno in zanimivo sva izvajali fotošuting pred tablo. In se dejansko peljali skozi vas in končali na Mlaki. Sama zanimiva imena, saj vam pravim.
Potem pa se je naš mamut ponosno bahal v središču krožišča Irena pa je umirala od smeha. Vedno in povsod. Sama pa nisem dosti zaostajala.


Končali sva na čaju. Ob začetku dolgega filma, šestega iz te serije. Harry Potter in princ mešane krvi. In okusnem kosilo.
Večeri pridejo prehitro in znoči se še hitreje, mladi vozniki pa morajo na pot. V zraku pa ostaja vonj po dogodivščinah in nevrnjene stvari. V torek.
Poleg tega pa so filmi o mladem čarovniku videni prav povsod. Meni je všeč.

The Kelly Family- Mama