Ker sem opazovala kako so migljale lučke pred Supernovo na Rudniku in včeraj naju je oslepilo drevesce iz lučk, ki stoji pred Cityparkom.
Muho sva z našim nadvse prisrčnim psičkom, ki je konkreten teliček, lovila po celi sobi. Prav prisrčen je, ko se požene za njo, čeprav je ni več nikjer. Ampak bila je drugače nadležna kot vse muhe v poletnem času. Tudi letala je bolj potuhnjeno. Prav zanimiva muha.
Glee. Katera kul epizoda. Čeprav so prišli na nivo zadnjih sezon Sedmih nebes, ko se je vse v epizodi dogajalo na eno temo. Pa vseeno. Super. Scena s poroko. Ko vsi priplešejo notri. Iii. Sway. Oh.
Od serije, katere nisem mogla videti je to prešlo v neverjetno navdušenje.
In bila je prava in na voljo za sproščanje od učenja matematike.
Če Sue ne more iz svoje kože, se hoče poročiti s seboj in to v obleki, ki izgleda kot vse njene Adidas trenirke.
Na računalniku, ki je na mizi sedaj lahko puščam fluorescentne listke, ki močno izstopajo na črni podlagi. Priročno.
Aja, že skoraj sem pozabila. Danes je bil tisti dan, ko smo pisali prvi kolokvij. Odkar smo na faksu. Če odštejem teste kemije, ki so nedefinirani, samo nekaj ugodnosti ponujajo. In ja.
Nisem bila živčna zaradi tega, ker nisem bila napiflana vse teorije ali ker se mi ne bi sanjalo, živčna sem bila ker sem mislila, da ne bom uspela pravočasno priti, čeprav sem se od doma odpravila veliko prej kot sem načrtovala. In ne vem kakšen polom bi bil, če bi šla ob dejanskem času. Nočem vedeti. Sicer smo res zamujali in se prav matematično morali posedati v klopi, kar nam je zavzelo dobrih 20 minut.
Pa vseeno. Ti asistenti in profesorji za matematiko so prav smešna in čudna bitja. Izgledajo tako, kot da to predstavlja vse v njihovem življenju. In ni daleč od resnice.
Čisto zadaj v kotu sem imela pogled na veliko fizikalno predavalnico. Sicer se ni kaj preveč koristno videlo zapiskov, ampak vseeno. Ko sem dobila test pred sabo, sem nekaj trenutkov samo prazno zrla vanj. Šele nato sem se lotila reševanja. Ampak teoretični del bo verjetno porazen. Na splošno, ne samo pri meni. Ker pojma nimam kako narisati graf funkcije arctg(tgx). Halo, prvič slišim, da lahko iz tega narišeš dejanski graf katereg si niti predstvljala nisem.
Ampak nekako me ne gane.
Je bilo pa toliko zanimivejše odkrivati stvari, ki se skirvajo po škatlah v sobi. Pač zvezki iz osnovne šole se še vedno skrivajo po vseh predalih in škratlah in potrebno se jih je znebiti. In našla sem slavne zapise o S:O. Romantičnih junakih. Razklanostjo. Ampak niso original iz zvezka pa vseeno. In ime Jevgenij Onjegin. Joj. Potem pa ugotovim, kako veliko sem si dejansko zapomnila, čeprov so bolj kot ne same traparije.
In na dan je prišel zvezek s podpisi nekdaj prepoznavne in popularne skupine Bepop za katero današnji 13-letniki verjetno sploh ne vedo, da je obstajala. Končno pa se je tudi našla tretja baterija od malega malčka. Tako ponosno se bo lahko sedaj bahal, ko bo imel še eno možnost obstoja več. Oh, čudovito.
Jutri pa v skok v bele halje, potem pa potep po nakupovalnem središču. Želim spet skočiti v sfejkane miu miu čeveljce in se ogrniti v Zarin plašček z veliko kapuco. Videla sem super rdečega.
Od daleč pa slišim serijo v katerem se zahvaljujejo za kaj so hvaležni na zahvalni dan. Kako znano. Kako živo. Ja to, sem jaz doživljala včeraj. Prav to. In bilo je najčudovitejše.
Tako, da vsem Američanom, ki danes praznujejo: "Happy Thanksgiving!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar