S takšno pretirano lahkoto se lahko sesedem, da človek komaj verjame. In tisto, kar je videti ni nič v primerjavi s tistim kar čutim.
Tako preprosto se je zgubiti v svetu angleško govorečih ljudi, ko se zdi vse popolnoma drugače in če bi si zamislila to pre enim mesecom bi rekla, da se mi bo popolnoma zmešalo. Kot tudi vidim poglede ljudi, katerim to omenim. Popolnoma šokirane in obsojajoče. Jaz pa sedim na udobnem kavču in poslušam ljudi in vsrkavam informacije. Odkrivamo pa tudi zabavne trditve oziroma slišane stvari. Preprodajalec. Hipi. Lunatik.
Res sem si zaželela. Tako, da sem se zgražala sama nad seboj. Ker tega ne smem. In ja nekateri me puščajo s čudnim pogledom in čudnim občutkom, ko grem mimo in jih nepričakovano vidim na troli. Še celo pot sem se tresla. Pa ne znam definirati zaradi česa.
Izgubljenih 20€ je povrnjenih. Ampak sedaj se bom izogibala tehnike in urbanomatov. Nikoli ne tlačim denarja tja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar