Princ v sanjah

Ni ravno najboljši dan. Ni da bi skakala od veselja. Bolj s težavo se prebijam skozi. In zdi se mi, da je ura danes tekla še dvakrat počasneje kot ponavadi. Že zbujanje je potekalo počasi in razvlečeno, ker nisem bila na fiziki, ker nisem hotela preživeti 4 ure sama v Ljubljani.

Nisem si domišljala. Čeprav sem ga pred vstopom s pogledom iskala, sem ob nameščanju doživela šok. Stal je tam, bil je pred menoj. In končal poleg mene. Ko smo se pogovarjali in razpravljali sem prav potihem opazovala njegov profil. Njegov smeh.
Saj ni za verjeti, pa vseeno.
Bil je trenutek v moji današnji odsotnosti, vendar na drug način.
Če ne drugega sem vsaj uživala v trenutku in se tega zavedala. Zato je pogled večkrat zaneslo v smeri, da sem se lahko prepričala, da je res. Pa je bilo. In meni je bilo fino.

Če slučajno se zgodi...
Tabuji so zakon.

Zunaj sveti polna luna. No, sklepam da je.
Jaz pa poslušam zgodbo o princu mešane krvi. In se mi ob besedi princ prikaže podoba, ki so jo nekoč zastavili. Princ na sivem oslu. In potem se mi spomin vrne na vlak, kjer je neko dekle bralo knjigo katere naslov je bil nekaj v zvezi z oslom. Pa mi je ušlo iz glave. Šmentana reč.

Pravijo, da imam depresijo. In znaki naj bi kazali na to. Res?
Naveličana sem. Otožna.

Vlado Kreslin - Danes sem v molu