Napis na mafinih

Današnji dan se mi zdi neznansko dolg. Kot ponedeljek, čeprav le-to ni.

Zjutraj sem že zaganjala paniko, ko se mi je sanjalo da sem zamudila na svoj prvi kolokvij. Ne da sem ga zmaudila, nisem vedla da je. In potem sem šla preverit, če bi se morali na katerega prijavit.

Jedla sem. In jedla. Naredila zajtrk. Pogledala nove dele serij. Gossip Girl. 90210.
Potem pa počasi, čisto počasi začela razmišljati, kaj bi bilo dobro vzeti za na pot. Poleg mafinov, ki so bili z napisom 'happy b-day Amy' obvezni. Pa jih nisem pozabila. Kljub hitenju, ki se vedno pojavi zadnje minute.

Sošolko, kolegico, karkoli so že zdaj na faksu, sem srečala. Na srečo. Čeprav sem v glavi načrtovala kako zapolnit eno uro in pol. Pa mi ni bilo potrebno več razmišljati.
Vprašanje se mi je zdelo blazno nenavadno. Nepričakovana. Ampak pač, tako je. Kaj naj. Nimam ga. Pa čeprav je izjava, ki je sledila še najboljši del.
Družabna?

Kemija. Že dolgo jo nismo imeli ves čas, ki je predviden za predavanja. Uro in pol. Samo uro in pol ob torkih.
Pa sem se prebila s škatlo mafinov iz Aškerčeve do Astre. Malce sem jim razmazala črke, ampak presenečenje pa je bilo še vedno učinkovito.
Mafini za Amy.

Tako blazno všeč mi je vleteti v stanovanje in se počutiti povsem domače ter na udobnem kavču povsem mirno razgljabljati.
Vsi so tako kul. Vsi so tako prijazni. Vsak me vpraša kako sem in vsakemu razložim, da me to vsak vpraša. Vsi so danes hvalili mojo oblekico. Tisto črno. Z visokim pasom in gumbki. Ker je bilo topleje kot ponavadi in ker sem lahko imela samo ene žabe.

V nekem trenutku sem se zavedala, da sem se znašla v stanovanju z Američani, sredi diskusije s svetim pismom v naročju. In to se mi je zdelo tako blazno nenavadno, da sem se za trenutek nasmehnila sama sebi in se zopet posvetila mislim drugih ljudi.
Tako fino je poslušati. In tako grozno dobro je v glavi iskati povezave in svoje razlage na pravkar povedano.
In v angleščini vse zveni lepše. Vključno s samim začetkom in koncem, ki sta ga fanta tako ganljivo povedala. Pray. V našem jeziku, se to sliši čisto drugače in precej neodobravano, ampak v angleščini pa vse skupaj dobi čisto drugačen prizvok. Vse je tako preprosto in lepo. Nikoli si nisem mislila, da bom...
Širim obzorja in se družim. Družim se več z njimi kot se vidim z vsemi bivšimi sošolkami skupaj. Kaj to pove?
Ja, če pa imamo tako blazno neskladne urnike in se nobeni ne da usklajevat, ker smo se znašle na drugih poteh. Pa nič.

Niet - Vsak dan se kaj lepega začne