Ravno v trenutkih, ko bi bilo zelo dobro, da si še enkrat preberem vse in podobno, jaz tako blazno zagreto poslušam pogovore ljudi na vlaku. Pa čeprav so popolnoma brezvezni in nepomembni. Ampak, tako to gre.
Fizika. Vaje. Sarkastično nas je vsak teden več. Zgolj sarkastično. Prejšnič 6, danes 5. Super napredujemo. Na sumu pa imam, da je skupina za nami popolnoma nabita.
In tako smo reševali naloge. Vsi pridni pred tablo. Nekaj o vlakcu smrti in kosu ledu na klancu.
Pa še študentske smo dobili. Končno.
Dopoldne prevešeno v popoldne z Anjo. Kavica z njenimi kolegicami. Kavica za zganjanje nostalgije. Pardon, čaj.
Ker noben ne razume tega, kako fino se je vračati v Križanke in zganjati nostalgijo. Noben nima tako močne povezave s stavbo, kot jo imamo mi s Križankami. Ker so čarobne in magične. In ravno pravšnje za ustvarjalne otroke. Čeprav vse postavlajo na glavo, ko jih pošiljajo na Roško.
Razredničarka. Podravnateljica. Profesor telovadbe.
Vsi z zanimanjem vedno znova poizvedujejo, kje so končali njihovi učenci.
Piščanec v smetanovi omaki z rižem. Mmmm. Tam, kjer je včasih bila Evropa. Tako prisrčno luštna gostilnica, ki pričara domače vzdušje. Tako kot pri babicah iz filmov. In ti študentski boni so zakon. Juha. Kosilo. Sladica. In vse v pravšnjih količinah.
Ravno, ko na veliko razlagam, da lahko Američane lahko srečaš pred filofaksom, jim že tečem naproti, ker jih zagledam na daleč. Strašenje mi ni uspelo, čeprav se je pred njimi bohotila tabla z trenutnim vprašanjem 'največjega strahu'. Nisem ustrašila, bila sem ustrašena. S strani Amy, ki se je prikradla za mano in mi povzročila 'fršlok'.
Ampak kaj, ko se mi je že malce mudilo na kemijo. Če pišemo čisto preveč testov. In v eni uri smo ga napovedali in odpovedali in nakoncu pisali. Kar me je vrglo s tira in v trenutku so bile vse enačbe pozabljene. Skrila se bom, prav?
Potem pa sem gledala Housa, ker ga že dolgo nisem. In nova zdravnica je trenutno Tibby iz Hlač, ne vem pa kako ji je v resnici ime. Ko smo že ravno pri tem, odkrila sem sliko Alexis, ko ima svetlejšo barvo las. Zelo pomemben podatek, vem ja. Njene oči pa so prav električno modre. Nenavadno modre.
Ne razumem zakaj v vseh serijah vedno odstranijo vse zanimive ženske like. Thirteen bi se lahko vrnila. Že celo sezono čakam na to. Pa mi ne ugodijo.
Aja, ko sem bila ravno pri gospodični Alexis, pogrešam episode Midve z mamo. Ti dve sta bili vedno tako zabavni. Če si jih spremljal od začetka do konca, ker sta imeli svoje štose.
Šokirano sem ugotovila, da mi jutri ni treba ob 6ih vstat, da lahko spim. In da lahko do konca napišem dnevnik za kemijo, ker sem ga danes pisala medtem, ko sem en uč imela usmerjen na film Easy A. Simpatičen film. Sem hotla v kino gledat, pa še nisem uspela priti do prepričevanja ljudi. Ah, ko imajo vsi sedaj kolokvije. Jaz tudi, ampak se še prepričujem, da bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar