A veš tisti občutek, ko ti zjutraj eno uro zvoni budilka in jo sploh ne zaznaš. Pa je morala zvoniti kake petkrat ali šestkrat, ampak zbudila sem se eno uro kasneje. Ravno, ko je moral vlak odpeljati s postaje. Skratka. Pester začetek.
Zdi pa se mi, da me ni toliko pretreslo, kot bi me ponavadi. Ker sem vedela, da tudi če malo zamudim, sploh ne bo panike. Sedaj, ko imamo zgolj korekture je pravzaprav vseeno ali prideš prvi ali pa zamudiš kakšno uro.
V resnici sem izkoristila samo akademskih petnajst in kakšno minuto več. Eno uro kasneje sem se zbudila, pa nisem zamudila popolnoma nič!
Če ne drugega sem se vsaj naspala, ker sem imela, kako bi se temu reklo, precej trden spanec. Precej.
Potem pa sem bila še pridna. Na začetku sem pokazala tisto, kar me je prejšnji dan mučilo in se mi je nekje ob koncu dneva ustavilo. Imela sem ilustracije in besedilo, nič pa oblikovano.
Profesorica mi je dala nekaj izhodišč. Izkoristila sem štiri ure, ki sem jih imela in pokazala končni izdelek ob koncu.
Sedaj imam narejeno. Se mi zdi. Jeej!
Tisti občutek, ko ti "navaden" tiskalnik za dokumente natisne boljšo fotografijo kot nek "superduper" foto tiskalnik. Mislim, da ga nekaj muči. Pa ravno, ko imam vse. Barve, papir, fotografije za natisnit. Ravno sedaj…
Sedaj pa čakam, da se prikaže pred vrati in se mi nariše največji nasmeh kar jih premorem in se mi zaiskrijo oči.
Zdi pa se mi, da me ni toliko pretreslo, kot bi me ponavadi. Ker sem vedela, da tudi če malo zamudim, sploh ne bo panike. Sedaj, ko imamo zgolj korekture je pravzaprav vseeno ali prideš prvi ali pa zamudiš kakšno uro.
V resnici sem izkoristila samo akademskih petnajst in kakšno minuto več. Eno uro kasneje sem se zbudila, pa nisem zamudila popolnoma nič!
Če ne drugega sem se vsaj naspala, ker sem imela, kako bi se temu reklo, precej trden spanec. Precej.
Potem pa sem bila še pridna. Na začetku sem pokazala tisto, kar me je prejšnji dan mučilo in se mi je nekje ob koncu dneva ustavilo. Imela sem ilustracije in besedilo, nič pa oblikovano.
Profesorica mi je dala nekaj izhodišč. Izkoristila sem štiri ure, ki sem jih imela in pokazala končni izdelek ob koncu.
Sedaj imam narejeno. Se mi zdi. Jeej!
DINOZAVER bo uprizorjen 12. maja ob 20h v Stolpu Škrlovec. To je v Kranju. Layerjeva hiša, če komu kaj pove. Aja, vstop je pa prost.
Tisti občutek, ko ti "navaden" tiskalnik za dokumente natisne boljšo fotografijo kot nek "superduper" foto tiskalnik. Mislim, da ga nekaj muči. Pa ravno, ko imam vse. Barve, papir, fotografije za natisnit. Ravno sedaj…
Sedaj pa čakam, da se prikaže pred vrati in se mi nariše največji nasmeh kar jih premorem in se mi zaiskrijo oči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar