sreda, 10. april 2013

Svetila vse naokrog

Res so pestre tele temperaturne spremembe v tem letu. Pa ne govorim o vremenu, samo zato, da bi imela kaj za povedati. Ha.
Danes, ko sem hodila proti faksu, imam dobrih 20-25 min hoje, in sem občutila kako me je sonce žgalo v hrbet. Najprej sem bila v usnjeni jakni. Prvih deset minut. Malo je še mrazilo. Naslednjih deset sem prehodila ogrnjena z jakno. Neverjetno sem bila presenečena, da je stala na mestu, ko sem si jo ogrnila in se premikala. Saj ponavadi nimam večjih težav, ampak ravno zadnjič sem pri Pepermintovi gospodični brala prispevek o tistih "bejzolskih jopah" in se mi je zdelo, da je pisalo nekaj o ogrinjanju, ampak sem po iskanju ugotovila, da prispevek o tem sega malce dlje nazaj, vendar mi je očitno ostal zelo v spominu.
Ker sem gruntala, če imam ponavadi kaj težav pri tem, ker si jo večkrat ogrnem, ampak danes sem končno prišla do sklepa, da res ne.
Ampak ima pa prav, res je šik in romantično. Mislim nekako podoben občutek imam, ko nosim. Tako fensi. Pa imam še tisto, ko je res ogrinjalce oziroma "cape" po angleško iz Zare, ko sem ga kupila pred leti in je super šik, fensi in damsko. Dama ali lady, kaj se pravzaprav sliši boljše? Ker zdi se mi, da ima damsko že malo "starinski" prizvok, dama pa niti ne.
Skratka, da nadaljujem zgodbo. No, zadnjih pet minut pa sem slekla še jakno, saj je sonce žgalo in grelo tisto usnjeno jakno in mi je še ob kombinaciji s hojo preprosto postalo vroče.

Malo sem se še pomartinčkala na soncu skupaj s kolegi, ki so počasi kapljali na faks in potem odrinila v predavalnico.
Kolokvij naslednji teden? Mene pa ni.
Ampak sem se pretvarjala, da sem super pridna in se je na koncu pretvarjanje že malenkost izplačalo, saj sem pripravila za oddajo in bom naštimala sošolca, da mi odda. Samo še spomnit ga moram pravočasno, da ne pozabi. Pa smo rešili to.

Po tem, ko so ljudje počasi začeli kapljati ven iz predavalnice, sem se spretno dogovorila, da še ne grem domov. Da bom delala družbo pri iskanju ustreznih luči. Včasih skoraj, da ne veš s kakšnimi podrobnostmi se moraš ukvarjati, dokler ne pride do njih. Skratka pregledala sem precej luči in mislim, da mi še vedno vse sveti, ko zaprem oči. Povsod se najde neverjetna zbirka kičastih luči. Zelo popularen element je žica. Nekaj nevtralnega je pa že težko najti. Ko sva v eni trgovini obupala, sva se lotila druge in ugotovila, da se morda ponuja luč na koncu tunela. Hecna izbira besed, mar ne?
Skratka sedaj obstajajo kandidati. Nič potrjenega in nič sigurnega. Samo optimistična možnost.
Tako kot morda sedežna garnitura. Ampak dejansko se najde sedežne garniture za različna življenjska obdobja. Res jih lahko definiraš ali pa imam preveč domišljije in likovne podlage. Ali ta kombinacija tu nekje.
In včasih pride dan, ko se ti zapaše hrana iz McDonaldsa. Po kakšne pol leta. In sedaj sem za mesec ali dva dobra.
Dobro sem našla ta trenutek v dnevu in ga izkoristila. To priložnost, ki se je ponudila, za najboljšo družbo.

Gretje dopoldne na vlaku. Prevroče.
Klima na avtobusu, popoldne. Nenavadno.
Gretje na avtobusu, takoj za klimo. Vroče.
Gretje na vlaku zvečer. Skoraj ravno prav.

Mattafix - Living Darfur



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...