nedelja, 20. september 2009

Depresivni lenivec

mood: zaspano

Dejansko je bilo presenetljivo kar v redu.
Na poti do tja smo malce zgrešili. Očitno nam je Koper res zadišal in potem smo se šli spoznavanje Ljubljane.

Ko seveda končno pridemo na približno pravo pot, ugotovimo, da smo še daleč od cilja. Drugih dveh ni bilo od nikoder in jih tudi še nekaj časa ni bilo. Naša dogovorjena ura ob 7ih je propadla.

Čakamo in čakamo in čakamo. In potem se prikažeta dva modela. Seveda smo vsi pričakovali Špeli ampak je v akcijo poslala njenega dragega.

Desno. Desno. Desno. In desno. Po makedamski ljuknasti poti do piknik placa.
Manjkala ni niti televizija za moški del populacije, da ne bodo zamudili košarke.

Dejansko je bilo vse tam. Res vse. Ženski in moški grmiček za wc. Zabavno.
Prvi del darila. Sestavljanka.

Roštilj. Čevapčiči. Hrenovke. In vegi stuff. Čokoladni liker.


Lara. Ogroženost. V trenutku, ko smo se spraševale kje za vraga se je Sara s svojim avtom zgubila je Špeli v roki zazvonil telefon. Kakšno naključje?
Punce se za nekaj časa izognemo "prečudoviti" glasbi - čefurjadi in se odpravimo iskat Saro. Drugi del darila. Srebrno in zlato.
Tri štiri. Tišina. Tri štiri. In nam uspe.
Končno nekaj takšnega, ki sede v uho. Z odprtimi okni. Cela žurka v avtu.

Okupiramo konec mize. Tretji del darila. Hello Kitty zadeve za piskanje oziroma bolj kot ne spuščanje čudnih zvokov.
Modra pijača. Jegerkola. Pred nami se znajde tudi zajetna zaloga hrane, ampak bobi palčke bolj sedejo.
Skupinski pipi tajm.
Torta z zelo prisrčnimi svečkami. Iz katerih nastane kres in povoskamo mizo ter pustimo sledi na njej. Nič krive.


Ko rdeča Mazda pristane v potočku in je potrebna pomoč fantov ter veliko smeha. Talenti so nekateri.

Po avtocesti domov. Sedaj pa spančkat.

Pitbull - I Know You Want Me

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...