Svinčnik tam, kjer ga ni treba

mood: umetniško

Pijem kokakolo. Žvečim čigumije. Pijem vodo. Jem čokoladne napolitanke. To ni dobro. Sploh.
Ampak pršut. To je nekaj.

Nore. Nore. Nore ideje. Me in Celovec? Ja. To bi bilo nekaj.

Ko me pride mama iskat na vlak in mi začne namigovati, da se bo ona presedla na sopotnikov sedež. In v beli Mazdi pa sedi Gašper. Tudi za volanom.
Že zjutraj sem ga srečala in bil je tist "Živjo. Kako si?" preveč tipično in patetično. Nazadnje sem ga videla, ko je delal izpit, tako kot jaz. Samo z dejstvo, da ga je mesec ali dva prej naredil. Nisem več prepričana.

Šola. Mučenje. Grozne ure, ampak ni druge izbire.
Pri španščini smo sestavljale lasten horoskop. Mi. Španščina. Horoskop. Zanimiv rezultat. In nastala so naslednja dejstva - dvojčki imamo več obrazov, menjavamo razpoloženja (preveč hitro), smo zelo pozabljivi in včasih preveč čustveni, nismo zamerljivi, smo zelo trmasti in vedno odkriti. Vse razen zadnjega je včasih preveč res.
Dvojčki smo radovedni in družabni. Yeah right. Z alkoholom v krvi? Oziroma samo ob določenih ljudeh.

Domača branja. Na kvadrat. Bolje bi rekla, če bi uporabila izraz na kubik. Sedem jih imamo samo prvi mesec. Pokopala nas bo. Dobesedno. Razložite mi, zakaj je slovenščina obvezen in maturitetni predmet? Resno?

Ko imaš likovne teorije celih 15 minut - kakšnih deset gor ali pa ne in potem zgineš na Čopovo v Helenini družbi, ko si radovedno ogleduje alstarke. Lizika sladoled in mali otrok.

Pogled. Klik. Pohvala. Pogled. Klik. Pohvala. Ha.

Kaja je čist ustvarjalna. Oblikovna stopla v glavo, ko bo pa treba risat pri pouku se mi pa ne bo dalo.

Kje za vraga staknit soplesauca za na maturanca?

Joss Stone - Don't Cha Wanna Ride