sobota, 12. september 2009

Ritem mladosti

mood: super, noro

Ja pripeljala sem v Ljubljano in nazaj. En velik jeej zame. Moj avto je medtem počival tam pri Tušu za Kolosejem, ko sem imela do samega prizorišča samo nekaj sto metrov.
Zagotovitev, da sem prišla živa in brez problemov do tega konca Ljubljane.

Špela. Rebči. Katarina. In še drugi. Vse tri že rahlo pod vplivom opojnih substanc.
Seveda smo hotele notri na Kingstone in to nam je tudi uspelo. Petra nekaj na S, ki je kar ena.
Zablujena je pa zakon ane.
Nekje vmes se nam pridruži tudi Sara in jaz odpisujem na sms mojemu bivšemu sošolcu, s katerim sva bila zmenjena.
Nekje potem naletimo na Heleno, ki gre s partnerjem v kino. Ha.


Pač jaz in moje branje sms-ov. "Ja kje pa je krožišče pred Areno?" in pol še enkrat preberm, da je dejansko "križišče". Ups.
Ja Krišl je bil. O fak. Njega nisem videla od osnovne šole. Ampak ne od valete in to, ampak od 4.,5. razreda.
V sivi jopci s črtami na sredi prehoda. Natančne informacije, čeprav nisem bila prepričana, če ga prepoznam po toliko letih. Ampak mi je uspelo. Iz nenada. Moje skakanje v objem pač...
Malce se prestavljamo in tako. Končamo pri Alyi v sprednjih vrstah ter med Grašotom nekje pri wc-jih.
Ko vidiva "sošolca" in se spomnima na poznanstva med njim in nekaterimi osebki. Najbolj smešno in zanimivo in šokanto pa je to, da se tisti osebki v roku nekaj minut res prikažejo ob njem. O joj.
In mene so videli. Ja pač to so očitno posledice, ko pijan počenjaš traparije. Saj ni tako hudo kot se sliši. Sploh. Samo zabavno...
September, ki govori slovensko.

Iščemo ene, ki jih ne vemo kje iskati. Končava s Saro sami med Kreslinom in bilo je noro. Vsi pod 16 so odpeketali domov in nekako so naju povsod obkrožali samo še starejši. Na splošno.
In vzdušje je bilo fantastično. Ganljivo. Prelepo.


Odštevanje in presenečenje. Ognjemet. Tak mini ampak lep. In precej nepričakovan. Ubistvu je bil popolnoma nepričakovan.
Še Murat&Jose.
Naletim spet na Krišla in se poslovim od njega, saj odrinemo domov. Na poti srečam Ireno, ki je skoraj odhitela mimo mene, če ji ne bi skočila v objem.

Rahle tehnične težave, ampak mi je uspelo. In sem varno pripeljala do doma. Kul ne?
In vse je bilo lepo "z glavo na zabavo". Pridna.

Alya - Brazil

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...