torek, 18. september 2012

Poslednji storž

V gozdu je bila ob poti najdena spokojna veverica. Saj bi rekla, da poginula, ampak je izgledalo kot, da samo mirno spi. Še v tačkah je imela storž. Ali pa je bil ta ravno v takšnem položaju, da se je ustvarila takšna iluzija.
Prikupno malo bitje je doletela takšna usoda. Verjetno se naše poti niso križale prvič. So se pa zadnjič. Žal.


Ampak življenje gre naprej. Vrata so montirana.
In pozno popoldne se je šlo na jogo. Mami je imela takšno idejo.
Triurna uvajalna delavnica. Če kakšna mišice nisem raztegnila, potem pa res ne vem. Mislim, da sem presegla svoje zmožnosti. Ugotovila sem, da tako kot ravne črte, sta tudi simetrija in koordinacija šibki točki.
Če se jutri ne spravim iz postelje, ne bo nič nenavadnega. Sedaj vsaj vem do kam se lahko raztegnem, ampak mislim, da ne bom šla v vse te skrajnosti.

Irena je prikolesarila.
Še vedno se mi zdi to čisto nenavadno dejstvo za danes. Če ne bi imela dokaznega, fotogradiva, potem bi rekla, da se mi je to samo zdelo.
Ker je bil klic. Potem je bil še en. Kuhala in skuhala sem kosila. In potem je bila že tu. Sva šle hitro za en krog poklepetat in sprehodit našega psa. Potem, ko smo kot v boksu formule 1 opravili hitre popravke pri kolesu, je bila že na kolesu in je mahala v slovo.
Saj pravim, tako mimobežno je šlo vse skupaj. Da stvari komaj uspeš dojeti. Šele potem, ko se vračaš domov zvečer, se zaveš.

Stars - Dead Hearts


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...