Prvi sneg. Tretjega novembra, neverejetni smo. In dejansko je padel, kjub dejstvu, da so ga napovedali. Mogoče to zveni nelogično? Ampak vedno, ko napovejo nekaj obstaja večja verjetnost, da se ne uresniči kot pa obratno.
Snežinkice. Mraz. Najboljše je, ko se voziš in naletavajo na sprednjo šipo. V tvoji smeri.
Nadležno ja. Danes je bilo vse nadležno. Ženski na vlaku. Ljudje na splošno. In pa jaz. Mislim, da bi se v tem primeru Sara z mano strinjala. Kje ste pa še videli človeka, da z ravnilom iz akte opleta pred nosom. Kaj je že? "Vsak tele ima svoj vesele".
Ure so se vlekle in ampak, ko se je končala je sledila samo še hujša. Dobro, da so sms-i zastonj, da si krajšaš čas vmes.
Najboljša je bila izjava, da je bivalna precej podobna likovni teoriji (bilo je 12 folka v razredu od 30ih) in potem uleti profesorica notri.
Spet sami. Grozna gužva na parkirišču. Če se noben ni premaknil niti za centimeter in je bilo vmes saj 5 zelenih semaforjev. Obtičala sem v avtu.
A vam nekaj povem. To je 500. objava na blogu. Ponosni?
Mika - I See You
Ni komentarjev:
Objavite komentar