Temne ulice

Sredi noči sem se sprehajala po praznih temnih in praznih ulicah. Le taksi ali dva sta švignila mimo ob tako pozni ali zgodnji uri, kakor se že uzame.
Tako je, ko se vračam domov in se je zgubil občutek za čas. Iz nekje, kjer res nimajo nobene luči. Razen na razpotju cest, to je res.
In okolica je bila čisto tiha. Le lajež psa je pretrgal tišino.
Ko se preizkuša, če je penina za kaj in se gleda pirate. In ni rum izginil, je pa ena steklenica.
Razsodba je govorila v prid popitemu. O tem, če je dobro.

Zanimivo je, da ko kazalci švignejo čez eno, potem se razpoloženje obrne v prav zanimiv razplet.

In ko sem se prebudila v novo jutro je bila to pustna sobota.
No, saj je bila že cel čas, ko sem spala.

Povorka v Kranju. Polno pustnih mask. Malih otroških. Nekaj velikih šem. In šenčurski godlarji.
Bili smo rdeča kapica. Rožca oziroma lončnica. In ciganka.
Skratka prav zabavni smo bili. In veliko smeha deležni. Ter komentarjev.
"Mami, mami poglej rožco!" ali pa "Poglej, to je pa rdeča kapica."
Ampak ja. Imam najbolj fino ogrinjalo daleč naokoli.

 Pa krofi. Tisti najboljši domači. Pri mami.
Mmm.

Sedaj pa na včerajšne mesto. Ker sva ugotovili, da je šampanjec preverjeno dober in moramo proslaviti eno mednarodno polnoletnost.

Sophie Ellis-Bextor - Get Over You