Dogovor je bil tak, da bi šli na kremšnite. Na Bled. In smo tudi šli.
Z avtom in sem ga sama vozila. Dejstvo je neverjetno, ampak je resnično.
Sicer imam rahlo težko nogo in smo peljali bolj kot ne rejli. Ampak je šlo. Varno smo prispeli na cilj. V kraj, ki ima otoček sredi jezera.
Bil je en dooolg sprehod. Naokoli.
Ampak v tistem trenutku bi se pasalo shladiti v jezeru. Samo kaj, ko nisem imela kopalk ali brisače. In voda je bila tako mikavna in čista. Vsaj tako, da se je videlo dno.
Srečali smo ogromno psov. Rona na nek način vrgli v vodo. In podobno.
Labodja družina, ki se je sprehodila med kopalci in se jezila na pse. Cilj pa so le dosegli. Prišli so do vode.
Psička Pina, ki je bila tako živa in je našega psa takoj spravila na hrbet. Potem pa sta se igrala v nedogled. Bila sta rjava, čeprav sta oba v prvotnem črna. Zato je sledila kopel, čisto ponesreči, ko sta pristala v vodi od samega "igranja".
Pik. Led v lončku.
Končno tista kremšnita, ki je tako sedla na izpraznjen želodec. Ker dolgotrajna hoja pobere energijo.
Še vožnja domov. Po avtocesti. In takšno parkiranje, da je staršema vzelo sapo. Dobesedno. Mogoče sem pa preveč dobro speljala. Smeh.
Najboljša sem, ko rabim celotno zalogo zvezkov za španščino, da bi napisala en stavek. Ok no, tri ubistvu.
Talent sem, ko po pol ure ugotovim, koga je Lara sploh imela v mislih. In potem sledi smeh in nekakšno nenadno zainteresiranje.
Šesti čut imam, ko imam cel sprehod občutek, da je Sara na Bledu. In potem šokirano ugotovim, da je res bila, ko prižgem samo MSN. Juhej. In malce strašljivo je. Resno.
In ko to objavo pišem se spomnim na pesem, ki so jo peli Atomik Harmonik v njihovem Narodnem mixu. V originalu pa je od Avsenikov in ima naslov Otoček sredi jezera.
Bird York - In The Deep
Ni komentarjev:
Objavite komentar