Dekletu, ki ponavadi to bere zjutraj ali pa kot zadnjo stvar pred spanjem želim vse najboljše.
Vse iz nakupovalnega lističa. In še kaj. Za lazanjo.
Za dobro kosilo. Ki se je samo peklo.
Medtem, ko se je pospravljalo. Malo.
Ko družba najde novo družbo. Potem ti ne ostane čisto nič.
Spremljanje po radiu.
Ne vem kako mi vedno uspe. Očitno sem samo na videz, včasih družabna.
Ena je bila preveč. Majica s številko. 1201. Upsila. Se zgodi.
Tiste številke, ko bodo jutri Domžale tekle. Če boste gledali vam povem, da sem imela malo prstov vmes. Ali pa celo roko.
Veter na svojih krilih nosi glas Jana Plestenjaka. Slišati je, kot da bi bilo na koncu ulice. Čeprav je na drugem koncu mesta.
Kaj napišeš takrat, ko nimaš nič za povedat. Zdi se mi, da ostajam brez besed.
Ni komentarjev:
Objavite komentar