ponedeljek, 19. september 2011

Tri mahe na en muh

Nagrade Emmys. Tiste za televizijce. Hočem reči, da je smešno, da podeljujejo nagrade za komedije, ko se ameriški humor razlikuje od našega, evropskega. To zares dojamete šele, ko z Američani gledate komedijo.Recimo ne razumem Pisarne kot komedije. Kot ne razumem zakaj je Jersey Shore tako priljubljena, čeprav to je popolnoma druga kategorija in tema..

Ravno pred trenutkom, ko je serija Mad Man prejela nagrado Emmy za najboljšo serijo v kategoriji drame, sem gledala tale prikupno sestavljen kolaž na Peprmintu. Naključje?
In med filmom ali serijo - bi izbrala serijo. Ker traja dalj časa. Ker ti karakterji prirasejo k srcu. Ker nastane mali ritual vsak teden. In ker trajajo ravno prav. Obožujem 20-minutne serije.
Nekako imam rada majhne rituale. Pa naj gre za serije. Za določen vrstni red pregledovanja stvari na svetovnem spletu. Za zlaganje iz trgovine prinesenih stvari na kuhinjske police. Za bilo katere stvari. Tisto, kar je poznano je domače in tisto kar je domače, ti daje občutek varnosti.


Sem najboljši iskalec parov nogavic.
To je blazno zabavno delo, ko jih na kavč pred seboj zložim goro. In potem neutrudno iščem iste odtenke. Iste vzorce. Prav zabavno početje.

Zunaj lije kot iz škafa. Ali pa vsaj je. Dopoldne je bilo na cestah polno vode in pri vožnji sem se zabavala, ko je navse okoli špricala voda luž. Upsila. Saj sem pazila na tiste tri pešce, ki sem jih srečala.
Izkušnje s takimi stvarmi so nadvse neprijetne.
Zvok siren je odmeval po celi vasi. Še dolgo po tem, ki je izginil. Odmeval je v ušesih. V moji glavi. V mislih.
Videla sem tri gasilska vozila drveča proti verjetnemu kraju nesreče.
Modre lučke v daljavi. Počasi. Počasi so se oddaljevale stran.

Kar se pa tiče sirove/skutine torte. Cheesecake. Je užitna.

V moji beležki so zapisani datumi, kdaj izide kakšna serija. Če povem, da jih mam osem rednih in štiri nove, me človek lahko gleda kot da sem iz lune padla. In vsakemu, kateremu razjasnim kaj vse gledam in kateri dan, obstaja precejšna možnost, da vame zre z odprtimi usti.
Všeč mi je, da pri ogledu večine serij, ki jih gledam lahko poleg počnem še kaj drugega.
Pomenijo mi odklop. Nekakšno oddaljitev od resničnosti vsakdana. Pred menoj se odpre nov svet.

Rada sem ujeta v svet, ki ni moja resničnost. Rada sem ujeta v čarobnost besed in domišljiske predstave. V drugačne čase in kraje v filmih. Obkrožena z ljudmi za katere se mi zdi da jih poznam, iz nadaljevank.

Po vsem tem si grem pa za res ogledati nov Mad Man del.

Bruno Mars - Talkin To The Moon


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...