Svetloba je čudna. Rumenkasta. Nebo prekrivajo toplo obarvani oblaki. Normalni beli. In nevihtni sivi.
Na plano poskuša prodreti mavrica, ki je le bleda slika mogočne sebe.
Veter se vrtinči. Sumljivo vrtinči. Vse skupaj poteka v krogih. V nalivu in plohi. Malo rosi. Malo lije.
Nekaj močnih sunkov z razpršenim dežjem.
Kaj se dogaja?
Nenavadno svetlo je. Resno, kaj se dogaja!?
Preklet sodoku. Rešujem ga že dva dni, saj mi nikakor ni uspelo najti napake.
Ampak danes sem se bolj sistematično lotila celotnega sistema in odpravila vse napake. Tako, da se končno sklada.
Pa še prav ironično piše, da če potrebuješ več kot eno uro, da igranje s številkami verjetno ni moj hobi. Pffff.
Ravnokar sem zaključila z delom. Četrt čez enajsto.
In ne nisem začela ob dvanajstih. Pač pa malo pred deveto. In če odštejemo kosilo, sem imela cel dan pred očmi majčke, ki so dejansko štartne številke.
Ker Domžale tečejo. Samo zato. Pa še nismo konec. Tiskalnik je bil tisti, ki se je dokončno vdal. Me se ne.
Najbolj neprijetna nezgoda je ,ko se zarežeš s papirjem. Peče. Nenormalne količine Bepanthena omilijo
Barva mojih nohtov se je ujemala z ringloji. Za zajtrk.
Z majhnimi koščicami. Niti ne vem zakaj obožujem ringlo. In kje sem se nanj spomnila. Fin je. In fino je slišati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar