S tem začenjam september. Ja, september. Čas preseneto beži. In otroci so začeli odhajati v šolo.
Dan kot je današnji se lahko začne z masažo.
Nekaj je bilo v povezavi z živčnim sistemom. Nekje vmes se mi je morda res zazdelo, da sem malce zalebdela. Ampak učinek je bil tak, da so skozi mene stekli mravljinci in potem sem bila dobro.
Hecne reči. In sproščanje mi je šlo veliko bolje kot zadnjič.
Julie Walters je zakon.
Prvi vtis Mary Whitehouse je bolj prijazna verzija profesorce Umbridge.
Zgodba o Mary Whitehouse. A sem dobila le nekaj dobrih minut tega.
Potem so me nagnali ven iz javnega prostora rekoč, da je košarka po televiziji. Toliko o mirnem večeru s filmom.
Javni prostor je definiran kot dnevna soba.
Pes je moral biti nahranjen in jaz sem morala zajeti dva vdiha mrzlega večernega zraka. Potem sem se sklonjeno vrnila v hišo. Brez filma. Samo s klikanjem miške.
Dobila sem karti za Čatež. Do drugega oktobra so za izkoristit.
Upam, da me letos nihče ne vpraša, če sem kje bila poleti. Držim pesti.
Ker se bom obrnila in stekla proč. Ali vdrla v zemljo. Ali bruhnila v jok. Ali začela na ves glas smejati.
Kdo bi vedel, kako znam reagirati. Še sama sebe presenetim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar