Včeraj. 3+1 žur. Mislim, da smo ujele samo +1, ker pač pot do Kranja je dolga, če se odpravljaš tja v naslednih desetih minutah že 2 uri. Zelena ora. Khm. Iuu.
Uglavnem, kako smo prišle do tja, bo ostala znanosti nerazjasnjena skrivnost, čeprav nam je šlo dobro pri upoštevanju navodil.
Bivši sosošolec, je lažje izgovorljivo. Ki naleti nate v čudnih situacijah. Ni važno. Pač te modeli na odru so bili dobesedno kr eni. Pojma nimam, zakaj smo jih poslušale, ampak bilo je zabavno. Oh, ja. Nekateri ljudje me še vedno spravlajo v čudno stanje. Ne znam definirati. Ne bolje, cenzuriram definicijo.
In potem so bili tam od mojega bratca prijatelji, vključno z njim samim. Juhej. Khm, o tem se ne pogovarjamo.
Važno, da sem videla sestrično in ji v navalu hitenja in nezavedanja poskušala čestitati za rojstni dan. Čeprav... nisem več prepričana. Super. Vsi ostali so mi pa ušli.
Edino pomembno je, da smo domov prišle po veliko hitrejšem postopku kot tja. Za nekatere sicer bolečem. Na balanci.
Pes se zjutraj ni menil za naše zaželjeno poležavanje. Svež zrak je pa prijal. In ugotovila sem, da je bila cela bajta polna ljudi, ki so pospali na raznoraznih lokacijah.
Ameriške pite pa niso več kulj.
Resnično je bil danes na videz totalno neproduktiven dan, namenjen zgolj obrablanju tipk na daljinskem upravljalniku, ampak smo naredile nekaj koristnega. Prvo kot prvo, lazanjo. Ker, če je lazanja potem je vse kul. In seminarsko. Trigonometirjo.
Zgubljena denarnica na zadnjem sedežu.
Leteči potepuhi - Bicikl
Ni komentarjev:
Objavite komentar