Verjetno so smučarski skoki edini šport, ki ga še najbolj spremljam. Ker vsako novo leto se začne z novoletno turnejo po kosilu ali tam okoli in vsaka sezona se zaključi s Planico.
Vmes pa kot nanese.
Ampak vsaj v veselje je navijati za naše in ugibati kako daleč so skočili, če so tako dobri kot so. Kapo dol slovenskim orlom. Za vse uspehe to sezono. In aplavz.
Tako.
Hvala. Ko to ni samo zahvala, ampak je priimek. Ha. Kako zabavno.
Bratrancu sem narisala Mojstra Miha, ker se mi je zazdelo, da bo ustvarjanje pentlje iz traku dalj časa trajalo. Mislim, da sem se precej uštela. Ampak je bilo vsaj vredno, ker ga je vsaj za trenutek navdušilo, preden je odracal skupaj s svojima kompanjona po svoje. Te malčki.
Zbujam se tako, da odejo povlečem čez glavo, ko se zavedam, da sem iz sanj prešla v budno stanje. Naokoli hodim s slušalkami v ušesih in pol poti pretečem skozi gozd. Letos se bom že prej začela pripravljati na DM tek. Ker treningi se začnejo čez dobra dva tedna.
Kakšen mjuzikal bi šla gledat. Tako, v gledališče.
Ker sem pogledala del oziroma dva serije Smash. In se mi pesmica blazno prepeva. Že cel dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar