Verjetno mineva čisto mimo mene, kot minevajo ti dnevi na faksu. Ponavadi se toliko zgodi, ko te ni nekaj časa na spregled na obveznostih, ki so zahtevane ob tebe kot zglednega študenta - prvo, da se prikažeš na predavanjih, ampak tokrat se očitno ni nič.
Opazila sem samo, da sem toliko padla notri v angleščino, da se je še tok misli pretakal kar v tem jeziku in ko je vmes naletel na slovenski izraz se je ta zdel blazno bizaren in iztopajoč. In takrat sem se zavedala kako sem preklopila nekje vmes.
Ko se je na avtobusu vrtela "Destination Unknown". Fino ne. Pa pojdimo v neznano. Očitno v Ljubljano.
Tako sem fina, da dobim dostavo avtomobila na železniško in mi mati skrijejo ključ tako, da ga še sama komaj najdem, čeprav mi je razložila kje se nahaja.
1 komentar:
Pride dan, navaden, tih in zaspan
ko se zjutraj že povsem očitno zdi
da bi bolje b'lo, če ga ne bi bilo.
Sama žalost, sami bivši ljudje
le še marketing in deficit srca
nobenih vicev več,še vreme je za vraga .
Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni
kakor da letim,
sebi sam se imeniten zdim! :)
Objavite komentar