Looper. Te filmi z potovanjem skozi čas tako obremenijo možgane, da te malo začne boleti glava. Zdi se mi da človeški razum na nek način ni sposoben dojeti preskokov v času. Ker je preveč zakomplicano. Kdaj si in kdaj te ni? Kakšni dogodki so zapisani in kateri povzročijo učinek metulja. Kje je meja? Kje se zgubiš?
Preprosto preveč informacij je za obdelati. In tak je bil tudi film. Sam po sebi dober, vendar je taka tema, da imaš res cel čas za dojemati kaj se dogaja. Nekje med zgodbo se preprosto zgubiš.
Začetek je dober.
Konec je dober.
Meni je bil konec blazno všeč ampak je bil malo 'mind-blowing'. Ker kaj? Kako? Edino zakaj je bilo najbolj jasno. Krog se včasih mora prekinit. Vendar kaj se je potem tu dejansko zgodilo in kaj ne? Kje se ustavi? Je ona res poznala postaranega Joe-a, če ta v resnici nikoli ni obstajal? Koliko spremeniš, ko spremeniš potek? Ker ko se srečata sedanji in prihodnji ti - kdo je kdo? Kaj je prihodnost? Kaj je preteklost? Kaj je sedanjost v časovnem potovanju?
Saj pravim - 'mind-blowing'. Ne spomnim se slovenskega izraza za to.
Tu se stvari oziroma pojmi preprosto pomešajo in zdrava kmečka pamet izgubi razum. Kaj se zgodi, ko sedanji ti prihodnejmu spremeni tirnice? Prikroji spomine ali spremeni potek?
Kaj!? Resno zakomplicirano...
Nekateri prizori so kar malo srhljivi, ampak sama zgodba je zanimiva. Čeprav ta prihodnost, ki je predstavljena mi sploh ni všeč. Se bomo v takšnem resnično znašli? Sicer po poteku dogodkov je že videti tako obupno.
Ampak nekako sem bila malo ganjena nad zadnjimi scenami. Polje in materinska ljubezen.
Ta tema te materinske ljubezni nekako ni tako zanemarljiva. Velikokrat iz tukaj izhajajo težave.
Ker ob tem mi vedno pade na pamet tudi prizor iz filmov o čarovniku, ki je zgodaj postal sirota. Tisti prizor iz enega izmed zadnjih filmov. Lily, ki ščiti Harryja.
No, tukaj je šlo za nekaj podobnega.
Zaenkrat se še ne zavedam kako močno čustvo zna biti. Morda se nekoč bom.
Pred tem sem se pa poglabljala v simbole tarota.
Ja, danes sem izgubljena v času. Z dogodki in njihovim potekom. Čisto za res. Vsaj Catan mi je šel dobro od rok, dokler nisem šla iskat mobitela v sobo, ko sem ga v resnici držala v rokah ves čas. Nekako zmedena sem.
Zadrževanje v avtu. In minute se izgubijo v urah.
Preprosto preveč informacij je za obdelati. In tak je bil tudi film. Sam po sebi dober, vendar je taka tema, da imaš res cel čas za dojemati kaj se dogaja. Nekje med zgodbo se preprosto zgubiš.
Začetek je dober.
Konec je dober.
Meni je bil konec blazno všeč ampak je bil malo 'mind-blowing'. Ker kaj? Kako? Edino zakaj je bilo najbolj jasno. Krog se včasih mora prekinit. Vendar kaj se je potem tu dejansko zgodilo in kaj ne? Kje se ustavi? Je ona res poznala postaranega Joe-a, če ta v resnici nikoli ni obstajal? Koliko spremeniš, ko spremeniš potek? Ker ko se srečata sedanji in prihodnji ti - kdo je kdo? Kaj je prihodnost? Kaj je preteklost? Kaj je sedanjost v časovnem potovanju?
Saj pravim - 'mind-blowing'. Ne spomnim se slovenskega izraza za to.
Tu se stvari oziroma pojmi preprosto pomešajo in zdrava kmečka pamet izgubi razum. Kaj se zgodi, ko sedanji ti prihodnejmu spremeni tirnice? Prikroji spomine ali spremeni potek?
Kaj!? Resno zakomplicirano...
Nekateri prizori so kar malo srhljivi, ampak sama zgodba je zanimiva. Čeprav ta prihodnost, ki je predstavljena mi sploh ni všeč. Se bomo v takšnem resnično znašli? Sicer po poteku dogodkov je že videti tako obupno.
Ampak nekako sem bila malo ganjena nad zadnjimi scenami. Polje in materinska ljubezen.
Ta tema te materinske ljubezni nekako ni tako zanemarljiva. Velikokrat iz tukaj izhajajo težave.
Ker ob tem mi vedno pade na pamet tudi prizor iz filmov o čarovniku, ki je zgodaj postal sirota. Tisti prizor iz enega izmed zadnjih filmov. Lily, ki ščiti Harryja.
No, tukaj je šlo za nekaj podobnega.
Zaenkrat se še ne zavedam kako močno čustvo zna biti. Morda se nekoč bom.
Pred tem sem se pa poglabljala v simbole tarota.
Ja, danes sem izgubljena v času. Z dogodki in njihovim potekom. Čisto za res. Vsaj Catan mi je šel dobro od rok, dokler nisem šla iskat mobitela v sobo, ko sem ga v resnici držala v rokah ves čas. Nekako zmedena sem.
Zadrževanje v avtu. In minute se izgubijo v urah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar