Kako me najhitreje spraviti iz postelje - tako, da se me pokliče zjutraj in vpraša, če bi šla v Ikeo. V dveh minutah sem pokonci in prištimana. Dobesedno.
To je najboljša jutranja budilka. Ker kdo bi rekel, da se bom še danes nahajala na drugi strani alp in se sprehajala po švedski trgovini.
Ampak verjetno ni prvič, da je tale dan reformacije na takšen način izkoriščen. Ta praznik pride tako priročno za obiskovanje sosednje Avstrije in enodnevni izlet. V znane konce.
Ne glede na to kolikokrat bom obiskala Ikeo, še vedno bom vedno znova navdušena nad majhnimi malenkostmi.
Poleg tega se vedno najde kaj novega. Kot naprimer hot dog na koncu. Ker ponavadi se že pred tem zadržimo na kosilu in se to na koncu preprosto prezre in izpusti.
Larry Crowne. Film, ki je sicer simpatičen, ampak po drugi strani ni v njem nič pretresljivega, kar bi ga pripeljalo na stopnjo, da bi ti ostal v spominu. Zgodba sicer teče o moškem srednjih let, ki izgubi službo zaradi prenizke izobrazbe in se vpiše na kolidž, ki mu spremeni življenje. Predvsem profesorica v vlogi Julie Roberts. Študent pa je kar Tom Hanks.
Dejansko nimam nobenega elementa, ki bi filmu dodal vrednost oziroma smisel. Pa ne ravno smisel - tisto nekaj, kar te pretrese v takšnem smislu, da spoznaš nekaj novega. Tega elementa nima.
Oktober je šel že mimo. Bo šel v naslednje pol ure.
Pester mesec je bil. Ni kaj. Ker danes sem rabila en popoldanski dremež, ko je vse prišlo za menoj in se pokazalo v obliki utrujenosti. Toliko se mi je zgodilo in dogajalo, da preprosto nisem imela časa, da bi si privoščila kakšen takšen dremež.
Poleg tega pa danes štrajkam na tole noč čarovnic. Saj se malo igram z nihalom v rokah, kar v nekaterih momentih izpade prav čarovniško. Poleg sebe imam kupček kart tarota in enega črnega psa, ki smrči na ves glas.
Nimam pa nobenega veselja do praznovanja takoimenovanega "halloween", ki je preveč uvožen, prisiljen in strašljiv. Včeraj sem bila prestrašena trikrat in ne rabim nobenih strašljivih zadevščin in premagovanja strahu. Bom kar lepo doma. V zavetju toplega doma in počakala, da me noč zaziba v svoj objem. Brez kakšnih krikov.
Vsi vi pa žurajte kolikor želite. Poleg tega pa imamo pust.
Flo Rida - Whistle
To je najboljša jutranja budilka. Ker kdo bi rekel, da se bom še danes nahajala na drugi strani alp in se sprehajala po švedski trgovini.
Ampak verjetno ni prvič, da je tale dan reformacije na takšen način izkoriščen. Ta praznik pride tako priročno za obiskovanje sosednje Avstrije in enodnevni izlet. V znane konce.
Ne glede na to kolikokrat bom obiskala Ikeo, še vedno bom vedno znova navdušena nad majhnimi malenkostmi.
Poleg tega se vedno najde kaj novega. Kot naprimer hot dog na koncu. Ker ponavadi se že pred tem zadržimo na kosilu in se to na koncu preprosto prezre in izpusti.
Larry Crowne. Film, ki je sicer simpatičen, ampak po drugi strani ni v njem nič pretresljivega, kar bi ga pripeljalo na stopnjo, da bi ti ostal v spominu. Zgodba sicer teče o moškem srednjih let, ki izgubi službo zaradi prenizke izobrazbe in se vpiše na kolidž, ki mu spremeni življenje. Predvsem profesorica v vlogi Julie Roberts. Študent pa je kar Tom Hanks.
Dejansko nimam nobenega elementa, ki bi filmu dodal vrednost oziroma smisel. Pa ne ravno smisel - tisto nekaj, kar te pretrese v takšnem smislu, da spoznaš nekaj novega. Tega elementa nima.
Oktober je šel že mimo. Bo šel v naslednje pol ure.
Pester mesec je bil. Ni kaj. Ker danes sem rabila en popoldanski dremež, ko je vse prišlo za menoj in se pokazalo v obliki utrujenosti. Toliko se mi je zgodilo in dogajalo, da preprosto nisem imela časa, da bi si privoščila kakšen takšen dremež.
Poleg tega pa danes štrajkam na tole noč čarovnic. Saj se malo igram z nihalom v rokah, kar v nekaterih momentih izpade prav čarovniško. Poleg sebe imam kupček kart tarota in enega črnega psa, ki smrči na ves glas.
Nimam pa nobenega veselja do praznovanja takoimenovanega "halloween", ki je preveč uvožen, prisiljen in strašljiv. Včeraj sem bila prestrašena trikrat in ne rabim nobenih strašljivih zadevščin in premagovanja strahu. Bom kar lepo doma. V zavetju toplega doma in počakala, da me noč zaziba v svoj objem. Brez kakšnih krikov.
Vsi vi pa žurajte kolikor želite. Poleg tega pa imamo pust.
1 komentar:
Haha, mislim da tudi jaz ne bi potrebovala budilke, če bi me zjutraj kdo peljal v Ikeo. :)
Objavite komentar