petek, 26. oktober 2012

Pred maxijem

Prežuraš celo noč in prideš domov, ko je zunaj še tema, vendar vsi odhajajo na delo. Se skobacaš v posteljo in z največjim veseljem zaspiš. Utrujena od vsega poplesavanja in stanja na nogah sem najbolj hvaležna za toplo posteljo. Najbolj udobno nasploh in v tistem trenutku. Najboljšo stvar.
Zbudim se, ko ura že odbije opoldne in se brat z veliko preglasno ravnjo hrupa prikrade v sobo. Vsa razkurjena še malo poležim v postelji za kar sem mislila, da je minilo tam nekje med petimi in desetimi minutami, a sem tako sladko in nevede zaspala, da me je šele telefonski klic predramil. Dejansko stanje ure pa pribilo na realna tla. Zaspala sem za dobro uro.
Dan pa vseeno ni šel v nič. Če sem že izkoristila noč, sem se vsaj čez preostanek dneva delala koristno.
Sledilo je v ritmu. Sprehod s psom. Kuhinja in pomivanje posode. Perilo in likanje ob filmu. No, dejansko ga nisem pogledala, ker se je zamenjal kanal in se je gledalo šefa v kuhinji.
Čeprav tega sploh ne spremljam vedno naletim na posnetke pritoževannja v kamero tiste blond kratkolase ženske, ki ponavadi pomiva posodo. Ne vem ali ima preveč časa oziroma zakaj samo ona cel čas komentira? Po vsem bežnem spremljanju mi gre precej na živce, že z njenim naglasom.
Dejansko ja, imam probleme z naglasi. Že na splošno. Priznam.
Torej po takšnem dnevu, ko sem vse to postorila, se sedaj prepuščam spancu. Z največjim veseljem in da bo še prej prišel na vrsto jutrišnji dan. Da mi bo zopet lepo.

Lykke Li - I Follow Rivers


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...