ponedeljek, 25. marec 2013

Rože za mami

Zamedlo nas je. Petindvajsetega marca. Popolnoma.
Če ne nismo imeli belega božična, bom pa imeli belo veliko noč. Ha.

Zjutraj sem se lotila in sčistila avto. Kar mi je vzelo kar nekaj dolgih minut. In se po zasneženi cesti odpravila na drug konec mesta.
Nakupila sem akrile, skicirko in kappo. Ustvarjala bom! Se mi zdi.
Potem pa sem skočila še po šopek za mami.
Ker je materinski dan in ker je zadnjič nekje brala, da rabi rože okoli sebe.
Pa sem jo presenetila na ta zasnežen dan.

In ko smo ravno pri datumih. Kaj je 14. februarja?
Osmi marec.
In obilica smeha.

Jutri me čaka pestro jutro. Mislim, nenavadno. Ker niti ne vem kako bi se odzvala na dano. Ali sem vesela, ali sem navdušena, živčna, na trnih? Saj ne vem.
Zdi se mi samo grozno nenavadno. Moram se zglasiti na Gorenjskem glasu, da dobim en kup vprašanj. Ja, tako.
Šment.
Mislim, da me malo muči, da kaj pa, če ne bom ravno kaj dosti povedala.
Šment.
Stvari se gibljejo v čudne smeri. Še moji planeti, številke in energije so mi to napovedali za letošnje leto.
Res! Še sama sem komaj verjela, ko sem se po kakšnem letu ali dveh, treh, dokopala do izpiskov in prišla do napovedi za letošnje leto in samo z odprtimi usti brala kaj mi piše. Kako nenavadno.

Lewis Fieldhouse - The Water's Fine




Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...