Vremenske razmere so vedno popularna tematika za razglabljanje - predvsem če so precej nenavadne za svoj letni čas. A veš tisti občutek, ko te zebe v roke in prideš na toplo in te začne kar srbeti in boleti vse. No, tega občutka nekako ne želim imeti ob koncu maja. Res je mraz! Kot bi bili konec februarja, ne pa maja. Če ne veste je slovenska smučišča danes zasnežilo. Sicer pa smo izdelovali fotostrip danes.
Dan mine v čudnem ritmu, ko imaš predavanja na sporedu šele v poznejših popoldanskih urah. Kar ne veš kaj bi sam s seboj, ker obenem imaš časa na pretek, po drugi strani pa ga nimaš dovolj, da bi se lotil kaj resnega.
Tokrat na petkov večer sem imela na faksu pri predmetu Fotografija, na sporedu nalogo z naslovom - Fotostrip.
Skratka v dveh urah smo morali ugotoviti zgodbo, poslikati in pripraviti pet fotografij, ki bodo dale neko zaključeno celoto.
In ko razočarana in brezvoljno sediš na faksu, zadeva sploh ni tako zelo preprosta. Ampak na srečo, veliko srečo, se trenutki obrnejo in kar naenkrat dobiš preblisk in stvar pripelješ do konca. Čudežno.
Lahko bi nalogo poimenovali kot - "napoj". Navdih je bila steklenica vode na mizi.
Nastale so prav zabavne fotografije, ko enkrat pogledaš skozi steklenico. In nastane ideja. In začne se fotosešn na najbolj mrzel majski dan. Vmes sva s sošolko potrebovali odmore na toplem, da sva lahko nadaljevali.
Včerajšnji dan sem bila trikrat v Ljubljani. Danes pa tudi že v drugo.
Malo crklanja. Malo Californicationa. Potem pa domov.
No, kolikokrat lahko greš v Ljubljano in nazaj v dveh dneh. Po različnih poteh in z različnimi prevoznimi sredstvi. Avto. Avtobus. Vlak.
Dan mine v čudnem ritmu, ko imaš predavanja na sporedu šele v poznejših popoldanskih urah. Kar ne veš kaj bi sam s seboj, ker obenem imaš časa na pretek, po drugi strani pa ga nimaš dovolj, da bi se lotil kaj resnega.
Tokrat na petkov večer sem imela na faksu pri predmetu Fotografija, na sporedu nalogo z naslovom - Fotostrip.
Skratka v dveh urah smo morali ugotoviti zgodbo, poslikati in pripraviti pet fotografij, ki bodo dale neko zaključeno celoto.
In ko razočarana in brezvoljno sediš na faksu, zadeva sploh ni tako zelo preprosta. Ampak na srečo, veliko srečo, se trenutki obrnejo in kar naenkrat dobiš preblisk in stvar pripelješ do konca. Čudežno.
Lahko bi nalogo poimenovali kot - "napoj". Navdih je bila steklenica vode na mizi.
Nastale so prav zabavne fotografije, ko enkrat pogledaš skozi steklenico. In nastane ideja. In začne se fotosešn na najbolj mrzel majski dan. Vmes sva s sošolko potrebovali odmore na toplem, da sva lahko nadaljevali.
Včerajšnji dan sem bila trikrat v Ljubljani. Danes pa tudi že v drugo.
Malo crklanja. Malo Californicationa. Potem pa domov.
No, kolikokrat lahko greš v Ljubljano in nazaj v dveh dneh. Po različnih poteh in z različnimi prevoznimi sredstvi. Avto. Avtobus. Vlak.
Ni komentarjev:
Objavite komentar