ponedeljek, 20. maj 2013

Istagran

A ni zanimivo, bolj ko se bližamo koncu, izpitnem obdobju in "odhodih", več časa imajo ljudje. Natrpan urnik kar kliče po luknjah med katerimi se najde čas za pijačo.
Torej danes sem se pridno družila.
Najprej z gospodično vzgojiteljico in Američankama, nato pa še s sošolkami na faksu.


A sem že povedala, da se faks drugo leto seli v industrijsko cono v Trzinu. Nisem?
No, morda je najbolje, da se začnem poslavljati od Ljubljane, ampak še vedno nimam niti najmanjšega pojma kako bi to znalo funkcionirati. Ja, Trzin.
Sedaj bomo Fakulteta za dizajn, ker je vse samo še v nazivih in čudnih lokacijah. In kako za vraga naj pridem do Trzina?
Že sedaj moram biti pokonci dve ure preden začnem s faksom, pa imam "samo pol ure" vožnje. Ampak čakanje in povezave do vseh prevoznih sredstev nanesejo na takšno časovno razliko. Predstavljajmo si še lovljenje dveh urnikov prevozov. Niti ne bom pomislila na to, ker mislim pa, da tega ne bi zmogla. Že tako preveč časa zapravim s prevažanjem.

Nekateri bodo šli na Poljsko, drugi na Portugalsko. Kam grem jaz? V Trzin.
Upam, da je to ena velika potegavščina in, da bomo čez nekaj dni dobili mail, da nas vlečejo za nos in da ostajamo za Bežigradom. Kako močno lahko upam na to?

Klepet. Izmenjava informacij. Smeh. Učenje slovenskih izrazov. Zapletanje z izgovorjavo angleških. Pa je šel čas mimo čisto prehitro.
Očitno veliko razmišljam o stvareh katerim nočem imeti kakšnega posebnega zanimanja. Nočem jim posvečati pozornosti, ampak še vedno kaj vprašam in odgovarjam na zastavljena vprašanja. Teme, ki so včasih težke in zakomplicirane. Ki jih ni moč razumeti, dojeti ali sprejeti. Vera je pač kočljiva stvar.
Nič bližje nisem odkritju - kaj za vraga počnem tu?
Sem kot tisti izgubljen Dinozaver sredi semaforiziranega krožišča. Sredi Tomačevega in gledam v smeri - Trzin. Šale zbijam pa kar na svoj račun.


Fotografijo smo imeli na sporedu. Brez teorije, ampak s praktičnim delom. Tematika - Instagram. Istagran. Istagram. Kakorkoli. Nekaj časa je trajalo, da smo pogruntale vse črke v besedi.
Ampak to je bil lep izkoristek časa za kavo ob fotografiranju. Sonček nam je svetil. Luštno nam je bilo. Vsaj nekaj.
Potem pa smo skupaj zmetale vse in uspešno sestavile nalogo.

Anouk - Birds (Eurovison 2013 Netherlands)



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...