Saj ne vem ali mi je malo po vsem tem času do živega stopilo to, da je kljub vsemu pisanje "bloga" malenkost "posmehljivo" dejanje, vendar mi s konca jezika noče iti drug izraz. To bi trdila zgolj zato, ker se v meni nabere manjši odpor do pisanja takoj v trenutku, ko odprem novo stran, da bom napisala novo objavo.
Mogoče je pa res zgolj moja trenutno preveč razsežna nediscipliniranost. Nekaj je. Ker se že cel teden lotevam pa še vedno ni nič iz mene prišlo.
Današnja sobota je bila res precej pestra v dogajanju, dogodkih in dejanjih. Zjutraj smo jutranje dopoldne začeli precej tipično sobotno z enim manjšim ovinkom pred vsemi opravili. Znašli smo se med vso mobilno tehnologijo in z zadnjimi aparati, ki jih ponujajo. Da dobiš telefon s popustom in pri tem še nižjo naročnino je pa že prava umetnost. Pravi, pristni Gorenjci.
Skratka sedaj je v moji lasti nova igračka te mobilne tehnologije. Zvesta ostajam Sonyju ter Xperii. Tokrat lepotec v belo zlati kombinaciji. Nisem si mislila, da bom na to pristala.
Potem smo opravili tipični sobotni nakupovalni obhod. Ko zmanjka vsega v hladilniku je potrebna dopolnitev "fasnge". Poleg tega pa ena trgovina nikoli ni dovolj, saj povsod nimajo vsega. Skratka končalo se je tako, da smo imeli poln prtljažnik hrane razporejene po vrečkah. Jaz pa v svoji novo oblekico. Črno. Luštno. Ker ima grozno lušten kroj in se ga zna uporabit. No, to je bil razlog.
Pestro je bilo. Komaj smo prišli domov. Že skoraj smo morali obrnit in smo šli na kosilo. Ata je praznoval rojstni dan, ki ga ima jutri. Pa je bilo na razporedu družinsko kosilo. Skoraj vsi prisotni, pa še pes. Mislim, bil je dan poln porok, pa so nekateri manjkali.
Ta pražen krompir sem čakala že skoraj cel teden in sanjala o njemu. Tako hitro je izginil iz mojega krožnika, da še vedela nisem.
Potem pa se je začela zabava. Kombinacija malega bratranca in našega psa - je prav zabavna. Saj ne vem kdo se je bolj nasmejal, mi ali on. Skratka bilo je veliko mahanja z repom, veliko čohanja in ležanja na tleh. Obisk smo končali tako, da se je mali ovil okoli moje noge.
Nekaj časa doma. Potem pa sva z materjo odšli na gledališko predstavo OnaOn, ki sta jo priredila študenta AGRFT-ja. Eden od njiju je domačin in ga sedaj že nekaj časa nismo videli na domačem odru. Prav zabavno je bilo.
V gledališkem listu je napisano: "V njej nastopajo One in Oni, ki jih spoznavamo v različnih obdobjih njihovega življenja od odraščanja do staranja, in s pomočjo njihovih zgodb gledamo tudi svoje zgodbe, ki jih združuje skupni imenovalec: ljubezen."
Luštna stvar za videti.
Potem pa sva ujeli še zadnji del prvega polčasa finala prvakov. Ob malenkostnem razburjanju sem pogledala še drugega in daleč najbolj me je zabaval priimek Schweinsteiger. Ha.
Toliko za soboto.
Mogoče je pa res zgolj moja trenutno preveč razsežna nediscipliniranost. Nekaj je. Ker se že cel teden lotevam pa še vedno ni nič iz mene prišlo.
Današnja sobota je bila res precej pestra v dogajanju, dogodkih in dejanjih. Zjutraj smo jutranje dopoldne začeli precej tipično sobotno z enim manjšim ovinkom pred vsemi opravili. Znašli smo se med vso mobilno tehnologijo in z zadnjimi aparati, ki jih ponujajo. Da dobiš telefon s popustom in pri tem še nižjo naročnino je pa že prava umetnost. Pravi, pristni Gorenjci.
Skratka sedaj je v moji lasti nova igračka te mobilne tehnologije. Zvesta ostajam Sonyju ter Xperii. Tokrat lepotec v belo zlati kombinaciji. Nisem si mislila, da bom na to pristala.
Potem smo opravili tipični sobotni nakupovalni obhod. Ko zmanjka vsega v hladilniku je potrebna dopolnitev "fasnge". Poleg tega pa ena trgovina nikoli ni dovolj, saj povsod nimajo vsega. Skratka končalo se je tako, da smo imeli poln prtljažnik hrane razporejene po vrečkah. Jaz pa v svoji novo oblekico. Črno. Luštno. Ker ima grozno lušten kroj in se ga zna uporabit. No, to je bil razlog.
Pestro je bilo. Komaj smo prišli domov. Že skoraj smo morali obrnit in smo šli na kosilo. Ata je praznoval rojstni dan, ki ga ima jutri. Pa je bilo na razporedu družinsko kosilo. Skoraj vsi prisotni, pa še pes. Mislim, bil je dan poln porok, pa so nekateri manjkali.
Ta pražen krompir sem čakala že skoraj cel teden in sanjala o njemu. Tako hitro je izginil iz mojega krožnika, da še vedela nisem.
Potem pa se je začela zabava. Kombinacija malega bratranca in našega psa - je prav zabavna. Saj ne vem kdo se je bolj nasmejal, mi ali on. Skratka bilo je veliko mahanja z repom, veliko čohanja in ležanja na tleh. Obisk smo končali tako, da se je mali ovil okoli moje noge.
Nekaj časa doma. Potem pa sva z materjo odšli na gledališko predstavo OnaOn, ki sta jo priredila študenta AGRFT-ja. Eden od njiju je domačin in ga sedaj že nekaj časa nismo videli na domačem odru. Prav zabavno je bilo.
V gledališkem listu je napisano: "V njej nastopajo One in Oni, ki jih spoznavamo v različnih obdobjih njihovega življenja od odraščanja do staranja, in s pomočjo njihovih zgodb gledamo tudi svoje zgodbe, ki jih združuje skupni imenovalec: ljubezen."
Luštna stvar za videti.
Potem pa sva ujeli še zadnji del prvega polčasa finala prvakov. Ob malenkostnem razburjanju sem pogledala še drugega in daleč najbolj me je zabaval priimek Schweinsteiger. Ha.
Toliko za soboto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar