Mati so praznovali

Pester dan je za menoj.
Prvotni načrt je padel v vodo. Rok se je podaljšal. Vmes pa so prišle popolnoma druge stvari.

Njej je blizu.

Če me kdo vpraša, kaj sem počela danes, mu lahko odgovorim nekaj podobnega. Pospravljala. Pometala. Kuhala. Pomivala. Izdelovala rumove kroglice. Okopavala vrt.
Poleg tega sem na največjo zmožnost mojega zvočnika, glasno nabijala vse pesmi iz serije Smash. In packala po platnu. Kar tako. Po melodiji.

Pogledala sem zadnji del Smash in ugotovila, da je bila to res ena bolj kulj serij. Glede na mojo oceno. Blazno navdušena sem in všeč mi je, da so prikazovali nastanek in ozadje mjuzikla. Res. Prav navdušena sem. Nad obema sezonama. Nad pesmimi. Nad temo. Zanimivo je, da če sem prejšnjo sezono "navijala" za eno igralko, se mi je to sezono bolj prikupila druga. Pri enem delu vmes sem se na polno zjokala. V tem zadnjem sem bila samo na robu solz nekje vmes. Saj ni bilo nič žalostnega, samo tako me je prevzelo vse skupaj, da me je pojedel trenutek. Vživela sem se. Popolnoma.

Japonski javor. Moje darilo, ki sem ga skrbno "skrivala" na balkoni od mame. In sem danes tja peljala mati, ki je bila popolnoma navdušena.
V vzdušju se je nadaljeval preostanek dneva. Precej smo jedli. Nazdravljali. Se sladkali. Se smejali.

Nekje vmes sem vse to zapustila in šla v Ljubljano. Američani so imeli poslovilno druženje, saj se nekateri po letu v Sloveniji vračajo nazaj domov. Pa smo imeli nekaj prigrizkov za mini piknik. Razgrnjeno odejo in mreži za odbojko in badminton. Odigrala sem oboje. Sprva me je malenkost mučila percepcija in zaznava prostora, ampak je šlo. Predvsem tisto igro odbojke, ko sem tolikokrat servirala, da sem imela že čisto rdečo roko, za ekipo pa priborila nekaj točk prednosti, ki so na koncu tudi prinesle eno zmago. Ampak bolj kot to smo se nasmejali do solz. Kaj je važno znanje, če je pomembnejša zabava.

Smash - Broadway, Here I Come!