sreda, 2. december 2009

Telefonska govorilnica

mood: učeno

Gromozanski, ampak res gromozanski sendviči.

Ne razumem zakaj bi mogli danes prinesti četrta branja ob dejstvu, da smo celo uro obravnavali snov 3ih Branj.
Vitezova pesem. Lorca. Verde que te quiero verde. Zeleno, ki te ljubim zeleno. Čeprav Gradnikov prevod pravi: Zeleno, ki te hočem zeleno.
Profesorica vneto razlaga o njenih doživetjih v muzeju. Smeh. Sploh, če si to človek predstavlja. Dalijeve ustnice.

Likovna teorija. Kar spraševala je. Očitno je, da pravilena odgovora na vprašanji prineseta 5. Super.
Joj, vinjeta.
Moje znanje, poznavanje pride prav. Aditivno mešanje - tiskalnik. CMY. Subtraktivno mešanje - monitor. RGB. Dimenzije barv - Photoshop. HSL. Hm, portfolio?

Dejansko je med imenoma Kafka in Samsa podobnost. Samoglasnika sta na istem mestu. Dva enaka soglasnika. F je enako oddaljen od k-ja, kot m od s-ja. V abecedi. Pač to je učnje slovenščine in ko mi postane dolgčas in potem raziskujem trditve.

Romantčen prizor obsijan s soncem ob železniški progi. Kranj v svojem sijaju na konglomeratu. Likovna teorija v praksi. Nebo prav čudne, strupene, nenavade rumene barve. Na tiste sive oblake pa je potem delovala asimilacija. Sicer tudi, če bi slikala, ne bi prišlo do izraza. Res je nekako neopisljivo. Moraš videti, še posebno hribi v ozadju so bili na poseben način osvetljeni. Čarobno. Misterijozno. Imaginarno.

Končno sem prišla do knjige Vdovec. Voščilo mami za rojstni dan. V soboto bo kosilo, še Ron je vabljen. Slovenščine čez glavo.

Siddharta - Baroko

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...