Počutim se brezveze. Nepomembno. Sesuto. Ničlo. Ne gre...
Vsako stvar zgubim. Resno. Ali pa jo preprosto ni. In učinek je isti.
Na koncu pa sem jaz vsega kriva. Ta butast svet. In obupno vesolje, ki ni nikoli namerjeno v moj prid. Prekleto mi gre na živce to in ne da se mi več...
Še tiste male svetle točkice. Pozitivne stvari izgubijo svoj pomen. Snežno bela polja. Pes. Oče. Jaz.
Mamma mia. Again. The winners takes it all. Nič čudnega. Nič novega. Definitivno ne spadam v slednjo kategorijo.
Konzorcij. Ta knjigarna mi je prav všeč. Poleg oddajanja topote v teh mrzlih decembrskih dneh, je v njej velika izbira na pogled zanimivih knjig. Razen tistih, ki jih iščeš seveda. Všeč so mi te raznobarvne platnice. Dovršeni dizajni. Prikupni naslovi. Mamljive fotografije. In za povrh vsega lovi še brezžična. To moram preveriti še v maxiju.
Že zjutraj je dan iztiril. Nastala panika. Budilka je sprožila verižno reakcijo. Vsi smo bili živčni in nervozni, nekdo pa se je na veliko obiral. Končni izkupiček je bil 10 zamujenih minut v šoli. Nobene krize.
Ali veste, da v temi lepše vidite svetlobo? Nenavaden naslov.
Ti vlaki so prav nadležni ratali. Trese se tako, da nič ne moreš, ker ne vidiš niti črk, ker skačejo sem ter tja. Celo pot je nekaj butalo ob vlak. Grozno. Vsako leto so te naše železnice v slabšem stanju in si niti novih vlakov ne morejo privoščiti.
Mislim, da sem zamrznila. Poleg splošnega mraza piha je pihal še leden veter.
Baletnika.
Lexi mi je bila blazno všečna in potem jo Damon fenta. Ni fer. Pa Vickey tudi. Čeprav Damon je bolj interesanten kot Stefan. Elena me je pa začela blazno živcirati.
Bon Jovi - Wanted dead or alive
Ni komentarjev:
Objavite komentar