nedelja, 6. januar 2013

Kot krema za roke

Za eno uro me lahko zamotiš s čajem. Čisto preprosto.
Lahko stopicam pot trgovini in se izgubljam med očali s toliko različnimi okvirji, da se samo čudiš. Koliko izbire. Jaz sem samo sledila, ko se je gospa gibala iz enega na drug konec. Iz kletnega nadstropja spet v pritljičnega. Verjetno je res neskočno nenavadno, da se moraš kar tako navaditi na očala.
To je bilo včeraj.

Danes sem počela veliko manj zabavne stvari. Sestavila sem skupaj luno, ki se sveti v temi. Na kup sem zmetala liste z ilustracijami. Sestavljala sem origamije in spremljala zaključek novoletne skakalne turneje z računalnikom v naročju.
Odkrila sem videospot za Demetrino drugo pesem, ki je blazno simpatičen. Morda, ker ima toliko lučk. In sem čisto navdušena. Čeprav zadnji prizor mi ni čisto jasen.

Demetra Malalan - Malo fantazije


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...