Sprehod v dežju

mood: sesuto


Sicer je bil prekrasen dan, prekrasen sprehod ampak kaj, ko potem dobiš sms, ki ti sesuje vsa pričakovanja in sploh vse. In priletiš na tla in se bo potrebno pobrat.


Ne drugače sem se pa po dolgem času odpravila ven. Na moj sprehod s fotoaparatom in slušalkami v ušesih.


Sicer sem hotela klepetati, samo me je Helena takoj skenslala, ker je imela delo. Potem pa nič ane in sem nadaljevala s poslušanjem Big Foot Mama - Lovro, stoprvič.


Vmes sem veselo pritiskala na sprožilec.
Vstavila sem se v gozdu, ko sem pofotkala pač par fotk listja. In naenkrat zapiha veter in se usuje stotine barvnih listkov z dreves. Obstojim na mestu, razprem roke, se ozrem v nebo in si pričaram nasmeh na usta. Svet je bil v tistem tretnutku čudovit :P
Prav tist čaroben trenutek, ko stojiš tam okoli tebe pa se veter poigrava z listki in tudi tvojimi lasmi.


In potem nadaljujem pot in se odločim za tisto, ki gre čez Ilovko (uglavnem daljša pot). In kot zadnjič (ubistvu predzadnjič, ker nazadnje sem šla do tja ob 5ih zjutraj) začne nekje na tistem mostu rositi. Ampak se nisem dosti menila zato, saj je kmalu nehalo. Ko pa pridem po hribu navzgor pa začne zopet močno rositi. Ampak pozor, Kaja ima tokrat sabo dežnik in še torbo v katero lahko pospravi fotoaparat, da ga ni treba skrivati pod majico :P
Ampak problem, da je svet okoli tako interesanten in lep, da bi bilo škoda nefotografirati vse te lepote.


Ja mavrico sem videla. V celoti. Nad Brdom. Prelepo, resnično. In še dvakrat pred celotno, samo po delčkih in še potem enkrat ali dvakrat. Tako, da sem dejansko v pol ure videla 5 različnih mavric.


In tam sem stala prikovana na sredi ceste, sredi polj in opazovala svet okoli sebe.


Potem pa z dežnikom nadaljujem pot. Ravno, ko ga odprem neha deževati, ampak ko ga zaprem zopet začne. In pred mano jasno nebo ter za mano jasno nebo. Na desni mavrica, na levi pa tisti sij od sončnih žarkov, ki se prebija skozi oblake. Nad mano pa temno sivkast oblak, ki je spustil dežne kapljice od sebe.


Jaz pa z velikim nasmehom na ustnicah in si v mislih prepevam pesem "I'm Singing In The Rain".

Šank Rock - Pravljica o mavričnih ljudeh

Ta pesemca me spomne pa na Irenco (Žužo) in posledično na najin skutni pogovor sredi noči.