Ti vsakodnevni prepihi, nenadne spremembe temeperatur in vse to je vplivalo na moje telo. Ubistvu na odpornost, ker te sploh ni več.
Počutim se naravnost obupno, ne vem več ali me zebe ali me kuha, ker me oboje hkrati.
Roka mi bo odpadla, kar je v precejšni meri posledica včerajšne odbojke.
Ampak se "razvajam" z mojim jabolčnim čajčkom. In se spoznavam z dejstvom, da bi se mogoče šla naspat, ker nisem sposobna funkcionirati.
Aja danes ženska na vlaku. Ubistvu sta bile dve. Pač prideta na vlak obe čisto "fensi" in tako. Se usedeta tam zraven in nasproti mene in začneta jesti. Kokice in smokije. Obup. In imata glupe pogovore o telefonih. To bi morali videti in slišati. In ženska je imela zlat telefon. Joj. "Samo en evro!?" in to ponovi še 5-krat z najbolj butastim pogledom in tonom glasu.
Potem pa ni čudno, da nas moški obravnavajo kot nevedne, kar se tiče tehnologije in podobnih zadev, sploh če imajo nekatere take izpade.
In ta ženska je spala tako, da ubistvu sploh ni imela oči zaprtih. Bolj nekako napol odprte, nekako tako, da je defektno izgledala.
Aja to mi očitno ne bo nikoli jasno, če se drugi pritožujejo in zajebavajo je vse vredu. Če pa jaz nekaj rečem, je pa vse takoj narobe in so vsi užaljeni.
No to bo to. Jaz pa se grem poskušat pozdravit.
Bohem - Deveti junij
Ni komentarjev:
Objavite komentar