petek, 5. februar 2010

Proslava

Za bujenje so nam postregli s proslavo. Po zvočniku. Zaradi 8. februarja. In ker nimamo nobene dvorane, to tako prakticiramo.
Včasih so mislili, da je luna - žaba, ki pljuva z neba. Kako zabavno.
Kaj je tako blazno narobe, če med urami risanja dejansko rišem. Res, da smo imeli nadomeščanje in se nobenemu ni nič dalo, pa še španščino smo po tem pisale.
Ampak dejansko sem imela veselje do risanja in sem bila pri tem edina. Spremljali so me pa dvomljivi, zasmehljivi pogledi.
Pravijo, da sem čudna in zmešana. Ha. Kako blazno so zabavni. Pa noben me ne razume.
Takšno je bilo vedno življenje umetnikov. Vsi so jih cenili šele po smrti. In tudi tiste, katere so cenili v času njihovega življenja, so bili tarče posmeha in šepetavanja za njihovim hrbtom.
Kolekcija slik. Mariji.

Poln tank. Če sem imela toliko časa, da sem se dejansko zapeljala do OMV-ja. Pravijo, da je boljši bencin.
Zarota. Vsi parkrplaci so bili zasedeni.
Spanje do večera. Čez celo popoldne.
Izvažanje plastnek v trgovino. Po klancu. Bočno.
Nov del.

Astorpia Tango quintet - Maria de Buenos Aires

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...